SMUČANJE
Se bo poslovila brez rekorda?
Lindsey Vonn tik pred koncem kariere. V lovu za Stenmarkom na voljo le še sedem tekem.
Odpri galerijo
CORTINA D'AMPEZZO – »Imela sem štiri operacije desnega kolena, v levem nimam stranske vezi, nosim dve opornici ... Morda sem dosegla svoj maksimum,« se je od Cortine d'Ampezzo, prizorišča, na katerem se je pred 15 leti premierno uvrstila na stopničke v svetovnem pokalu in skupno v karieri zbrala 12 zmag, poslovila prva smučarska zvezdnica Lindsey Vonn. V Dolomite je prišla z visokimi pričakovanji, odšla objokana in v bolečinah.
Na novinarski konferenci, ki jo je sklicala pred tekmami v Cortini, svojimi prvimi v tej zimi po poškodbi kolena, je opozorila, da se njeno telo ne odziva več, kot si želi, zato je ta sezona zagotovo njena zadnja. »Da bi se izognila težavam, ko bom starejša, se moram ustaviti zdaj. Smučanje je bilo zame vedno na prvem mestu, a čas je za pogled v prihodnost. Obstaja tudi življenje po karieri,« je pripovedovala. Zakaj se je lotila še ene sezone, je jasno: želi si še petkrat zmagati v svetovnem pokalu in prehiteti rekorderja Ingemarja Stenmarka (86). Ne bo konec sveta, če ji ne bo uspelo, a cilje je vajena serijsko uresničevati. Prav zato se je bilo zahtevno soočiti s stanjem v Cortini.
»Težje je, kot sem si predstavljala. Ne zaupam desni nogi, ne morem ustvariti moči, ki jo potrebujem. To je daleč od tistega, kar zmorem. Vedno pričakujem od sebe največ. Premagovala sem že velike bolečine, a tokrat je stanje drugačno. Težko je graditi samozavest, če čutiš to, kar trenutno čutim jaz,« je razkrila.
Tisti, ki ji je pomagal, da je ob zadnji poškodbi ohranjala motivacijo, je bil njen partner P. K. Subban, hokejist ekipe Nashville v NHL. »Spravlja me v dobro voljo, ves čas je pozitiven in vesel, včasih ima morda celo preveč energije. Pomaga mi preusmeriti misli,« je povedala in dodala, da je na tekmah ne spremlja, saj ima kot vrhunski športnik svoje obveznosti. »Igrajo 82 tekem na sezono, ne vem, kako jim uspe. Bi pa bilo lepo deliti ta del življenja z njim,« je poudarila.
Njen partner se ne spozna na šport, v katerem tekmuje njegovo dekle: »Pravi, da mu je vseeno za smučanje, mar mu je zame. Kar je ljubko, a hkrati moteče. No, tudi jaz ne vem prav dosti o hokeju.« Po tekmah v Cortini, na katerih je v treh nastopih zmogla najvišje do 9. mesta in bila bleda senca sebe v najboljših časih, bi ji njegova tolažba na prizorišču še kako pomagala. Ob zadnji tekmi na eni od njenih najljubših prog ji je bilo hudo, koleno jo je bolelo, težko se je premikala, po obrazu so ji tekle solze ... Zdelo se je, kot da je to – to. Konec. Sporočila je, da si bo vzela naslednje dni za premislek, kako naprej.
»Naš šport je povzdignila na višjo raven. Nikoli je ni bilo strah povedati, da je najboljša ali da hoče biti najboljša. Za evropsko mentaliteto je morda ta drža arogantna, a njej ni bilo mar za to, kaj si drugi mislijo,« je Tina Weirather spoštljivo povedala o ameriški tekmici, ki je v karieri zbrala 395 startov v svetovnem pokalu in 82 zmag, 137 stopničk, tri olimpijske kolajne in sedem s svetovnih prvenstev. Da ujame Stenmarka, ima v tej zimi na voljo še sedem tekem v hitrih disciplinah.
Na novinarski konferenci, ki jo je sklicala pred tekmami v Cortini, svojimi prvimi v tej zimi po poškodbi kolena, je opozorila, da se njeno telo ne odziva več, kot si želi, zato je ta sezona zagotovo njena zadnja. »Da bi se izognila težavam, ko bom starejša, se moram ustaviti zdaj. Smučanje je bilo zame vedno na prvem mestu, a čas je za pogled v prihodnost. Obstaja tudi življenje po karieri,« je pripovedovala. Zakaj se je lotila še ene sezone, je jasno: želi si še petkrat zmagati v svetovnem pokalu in prehiteti rekorderja Ingemarja Stenmarka (86). Ne bo konec sveta, če ji ne bo uspelo, a cilje je vajena serijsko uresničevati. Prav zato se je bilo zahtevno soočiti s stanjem v Cortini.
»Težje je, kot sem si predstavljala. Ne zaupam desni nogi, ne morem ustvariti moči, ki jo potrebujem. To je daleč od tistega, kar zmorem. Vedno pričakujem od sebe največ. Premagovala sem že velike bolečine, a tokrat je stanje drugačno. Težko je graditi samozavest, če čutiš to, kar trenutno čutim jaz,« je razkrila.
Tolaži jo hokejski as
Tisti, ki ji je pomagal, da je ob zadnji poškodbi ohranjala motivacijo, je bil njen partner P. K. Subban, hokejist ekipe Nashville v NHL. »Spravlja me v dobro voljo, ves čas je pozitiven in vesel, včasih ima morda celo preveč energije. Pomaga mi preusmeriti misli,« je povedala in dodala, da je na tekmah ne spremlja, saj ima kot vrhunski športnik svoje obveznosti. »Igrajo 82 tekem na sezono, ne vem, kako jim uspe. Bi pa bilo lepo deliti ta del življenja z njim,« je poudarila.
Njen partner se ne spozna na šport, v katerem tekmuje njegovo dekle: »Pravi, da mu je vseeno za smučanje, mar mu je zame. Kar je ljubko, a hkrati moteče. No, tudi jaz ne vem prav dosti o hokeju.« Po tekmah v Cortini, na katerih je v treh nastopih zmogla najvišje do 9. mesta in bila bleda senca sebe v najboljših časih, bi ji njegova tolažba na prizorišču še kako pomagala. Ob zadnji tekmi na eni od njenih najljubših prog ji je bilo hudo, koleno jo je bolelo, težko se je premikala, po obrazu so ji tekle solze ... Zdelo se je, kot da je to – to. Konec. Sporočila je, da si bo vzela naslednje dni za premislek, kako naprej.
»Naš šport je povzdignila na višjo raven. Nikoli je ni bilo strah povedati, da je najboljša ali da hoče biti najboljša. Za evropsko mentaliteto je morda ta drža arogantna, a njej ni bilo mar za to, kaj si drugi mislijo,« je Tina Weirather spoštljivo povedala o ameriški tekmici, ki je v karieri zbrala 395 startov v svetovnem pokalu in 82 zmag, 137 stopničk, tri olimpijske kolajne in sedem s svetovnih prvenstev. Da ujame Stenmarka, ima v tej zimi na voljo še sedem tekem v hitrih disciplinah.