Še en dan, ki ga Tim Gajser zlepa ne bo pozabil
Slovenski motokrosistični as Tim Gajser (Honda) se najbrž še nikoli ni tako veselil 7. mesta, kot se je nedeljskega v drugi vožnji za veliko nagrado Finske. Z njim je izpolnil svoj letošnji cilj, saj si je že pred zadnjima dvema postajama sezone – 21. avgusta v Franciji in 4. septembra v Turčiji – zagotovil naslov svetovnega prvaka.
To je že njegova četrta lovorika v kraljevskem razredu MXGP (po letih 2016, 2019 in 2020) in skupno peta v SP, potem ko je bil leta 2015 najboljši tudi v kategoriji MX2. V cilju je Gajserju vidno odleglo. Ko so ga obkrožili člani Hondine ekipe, med katerimi seveda ni manjkala njegova srčna izbranka Špela, je med prejemanjem čestitk pogled(ov)al visoko navzgor. Kot da ne bi mogel verjeti, kaj mu je uspelo. Kriki navdušenja so odmevali daleč naokrog Hyvinkääja, ki leži približno 50 kilometrov severno od Helsinkov. Timu se je z ramen odvalilo veliko breme. Na zahtevni finski peščeni progi, na kateri je prvo vožnjo končal na 6. mestu, tudi zaradi pritiska ni mogel dirkati tako, kot zna.
Da z motorjem ni drvel sproščeno, so opazili tudi poznavalci motokrosa. To je navsezadnje priznal tudi slovenski šampion. »Vav, kakšen dan! Če sem iskren, je bil to težek konec tedna. Pred dirko sem bil pod pritiskom, proga pa ni preprosta. Bil sem izjemno živčen, mučil sem se od prvega kroga naprej. Ker sem bil zakrčen, nisem mogel voziti sproščeno. A kljub temu sem opravil svojo nalogo,« je 25-letni šampion iz Pečk potegnil črto pod svoje predstave v Hyvinkääju in ob novi osvojitvi naziva najboljšega motokrosista na svetu kar žarel od silne sreče. Pred zadnjimi štirimi dirkami ima namreč neulovljive 104 točke naskoka pred Švicarjem Jeremyjem Seewerjem (Yamaha), ki je bil VN Finske drugi za nizozemskim moštvenim sotekmovalcem Glennom Coldenhoffom. V razredu MX2 je zmagal Francoz Tom Vialle (KTM), Jan Pancar (KTM) je bil po 12. in 10. mestu enajsti.
Ne more verjeti
»Že en naslov svetovnega prvaka je nekaj posebnega, jaz pa jih imam zdaj pet, saj kar ne morem verjeti. Velika zahvala gre celotni ekipi HRC in in ljudem na Japonskem,« je poudaril Gajser, ki se za vso podporo ni pozabil zahvaliti niti življenjski sopotnici Špeli in številnim navijačem z vsega sveta. »Čudovito je videti, ko toliko ljudi navija zame ob dirkališčih. Ne morem se vam dovolj zahvaliti za spodbujanje. To je poseben dan zame in presrečen sem, da sem osvojil peto lovoriko,« je še dejal naš as, ki se je na četrtem mestu večne lestvice svetovnih prvakov izenačil z Belgijci Rogerjem De Costrom, Joelom Smetsom, Ericom Geboersom, Georgesom Jobéjem in Nizozemcem Jeffreyjem Herlingsom. Več šampionskih pokalov so osvojili le Belgijca Stefan Everts (10) in Joel Robert (6) ter Italijan Antonio Cairoli (9). Zadovoljstva ni skrival niti vodja Hondinega moštva Marcus Pereira de Freitas.
»Zares sem vesel za Tima, saj je trdo garal za ta uspeh. Osvojiti pet lovorik je neverjeten dosežek. Celotna ekipa si zasluži vse čestitke. Ni bila preprosta sezona, a nihče niti za sekundo ni prenehal delati, kar se vidi tudi v rezultatu,« je ocenil prvi mož ekipe HRC.