KK KRKA
Sestri Niki hvaležen za nasvete
Košarkar Nejc Barič navdušuje v dresu novomeške Krke. V reprezentanci se ni počutil dobro, zato se je zahvalil za poziv.
Odpri galerijo
Nejc Barič je igralec navdiha in tudi tisti, zaradi katerega se bodo navijači vrnili v dvorane. FOTO: Drago Perko
Košarkarji Krke jutri začenjajo polfinale domače lige, kjer se bodo pomerili z Rogaško. Kako se bo za Dolenjce razpletlo, bo odvisno tudi od iger organizatorja igre 24-letnega Nejca Bariča. »Rogaška je za nas zelo neugodna ekipa,« opozarja Nejc, okoli katerega se vrti letošnja igra Krke.
To je tudi čas, ko se delijo naslovi.
»Ciljamo na finale lige NKBM in pokala Spar. V pokalnem polfinalu nas čaka Cedevita Olimpija, ki je trd in zahteven tekmec. A je hkrati pokal tekmovanje, kjer so presenečenja možna.«
Leto dni ste že v Novem mestu.
»Krka je super odskočna deska za vse mlade igralce. Dobil sem konkretno minutažo in dobro vlogo v ekipi. Boljše si ne bi mogel želeti. Selitev v Novo mesto je bila dobra poteza.«
Pri vas se vidi, da se pogosto na terenu smejite. Čeprav je tudi res, da ste potrebovali nekaj časa, da ste se uveljavili.
»Nisem še toliko izkušen igralec, da bi se kar takoj prilagodil na razmere. Potreboval sem čas, da sem usvojil sistem igre. Sicer pa je košarka zame igra. Če tega ni in ti je košarka le poklic, ki ga opravljaš, potem je to muka. Imam srečo, da v igri uživam.«
Trener Vladimir Anzulović je od vas zahteval predvsem igro v obrambi.
»Tako razmišlja in deluje večina trenerjev. Z dobro obrambo si dvigaš samozavest v napadu in pridobivaš trenerjevo zaupanje. Če si naredil posel v obrambi, je bilo vse v napadu dodaten bonus.«
Sezona je (bila) zahtevna. Ob koncu ste s Krko obstali v ligi ABA.
»Če bi izpadli, bi bila to črna pika v naših karierah. Tega nismo hoteli. Smo pa bili na robu, čeprav smo zbrali osem zmag. Pritisk je bil velik.«
Tja do konca decembra ni kazalo, da boste bili boj za obstanek.
»Dobro smo igrali, bili so rezultati. Potem pa je prišel covid-19 in nas vrgel iz ritma. Od tedaj so nas začele spremljati poškodbe, do danes se nismo sestavili.«
Pred zadnjo tretjino sezone se je zgodila trenerska menjava. Anzulovića je nadomestil Dalibor Damjanović.
»Menjava je pozitivno vplivala na nas, potrebovali smo nov veter, bolj smo se povezali s strokovnim štabom. Predvsem pa dobili več svobode v igri, a zato ni nič manjša odgovornost ali želja po zmagi.«
Pravijo, da ni velikih karier brez reprezentance. Ob zadnji akciji članov vas (spet) ni bilo poleg.
»Selektor me je povabil, a sem se zahvalil. Pomembno je, da se v sredini počutim dobro. Tega v reprezentanci ni, ne najdem te energije. Preprosto tam nisem z nasmehom. Morebiti je razlog to, da do zdaj v reprezentanci še nisem odigral dobrih tekem.«
Za razliko od vas pa v dresu Slovenije blesti vaša sestra Nika, ki je včeraj začela priprave s članicami za evropsko prvenstvo.
»Nika pravi, da naj sam sprejemam odločitve glede reprezentance. Sama sicer meni, da bi bilo dobro, da sem poleg. Sicer pa mi je Nika v veliko oporo, pomaga mi z nasveti, ki jih zajemam z veliko žlico, hkrati pa skrbi tudi za mojo promocijo. Prav zaradi nje in košarkarskega krožka v Trbovljah, ki ga je vodil Damir Grgić, sem se tudi zapisal košarki, čeprav bi lahko igral tudi nogomet.«
Rudar najboljši po 37 letihNejc Barič je leta 2012 z Rudarjem osvojil mini pokal Spar, v polfinalu so s 73:58 porazili Olimpijo, v finalu Vrhniko. Ekipo je vodil Damir Grgić. To je bila prva lovorika Rudarja po 37 letih.
To je tudi čas, ko se delijo naslovi.
»Ciljamo na finale lige NKBM in pokala Spar. V pokalnem polfinalu nas čaka Cedevita Olimpija, ki je trd in zahteven tekmec. A je hkrati pokal tekmovanje, kjer so presenečenja možna.«
Leto dni ste že v Novem mestu.
»Krka je super odskočna deska za vse mlade igralce. Dobil sem konkretno minutažo in dobro vlogo v ekipi. Boljše si ne bi mogel želeti. Selitev v Novo mesto je bila dobra poteza.«
Pri vas se vidi, da se pogosto na terenu smejite. Čeprav je tudi res, da ste potrebovali nekaj časa, da ste se uveljavili.
»Nisem še toliko izkušen igralec, da bi se kar takoj prilagodil na razmere. Potreboval sem čas, da sem usvojil sistem igre. Sicer pa je košarka zame igra. Če tega ni in ti je košarka le poklic, ki ga opravljaš, potem je to muka. Imam srečo, da v igri uživam.«
Trener Vladimir Anzulović je od vas zahteval predvsem igro v obrambi.
»Tako razmišlja in deluje večina trenerjev. Z dobro obrambo si dvigaš samozavest v napadu in pridobivaš trenerjevo zaupanje. Če si naredil posel v obrambi, je bilo vse v napadu dodaten bonus.«
Sezona je (bila) zahtevna. Ob koncu ste s Krko obstali v ligi ABA.
»Če bi izpadli, bi bila to črna pika v naših karierah. Tega nismo hoteli. Smo pa bili na robu, čeprav smo zbrali osem zmag. Pritisk je bil velik.«
Tja do konca decembra ni kazalo, da boste bili boj za obstanek.
»Dobro smo igrali, bili so rezultati. Potem pa je prišel covid-19 in nas vrgel iz ritma. Od tedaj so nas začele spremljati poškodbe, do danes se nismo sestavili.«
Pred zadnjo tretjino sezone se je zgodila trenerska menjava. Anzulovića je nadomestil Dalibor Damjanović.
»Menjava je pozitivno vplivala na nas, potrebovali smo nov veter, bolj smo se povezali s strokovnim štabom. Predvsem pa dobili več svobode v igri, a zato ni nič manjša odgovornost ali želja po zmagi.«
Pravijo, da ni velikih karier brez reprezentance. Ob zadnji akciji članov vas (spet) ni bilo poleg.
»Selektor me je povabil, a sem se zahvalil. Pomembno je, da se v sredini počutim dobro. Tega v reprezentanci ni, ne najdem te energije. Preprosto tam nisem z nasmehom. Morebiti je razlog to, da do zdaj v reprezentanci še nisem odigral dobrih tekem.«
Za razliko od vas pa v dresu Slovenije blesti vaša sestra Nika, ki je včeraj začela priprave s članicami za evropsko prvenstvo.
»Nika pravi, da naj sam sprejemam odločitve glede reprezentance. Sama sicer meni, da bi bilo dobro, da sem poleg. Sicer pa mi je Nika v veliko oporo, pomaga mi z nasveti, ki jih zajemam z veliko žlico, hkrati pa skrbi tudi za mojo promocijo. Prav zaradi nje in košarkarskega krožka v Trbovljah, ki ga je vodil Damir Grgić, sem se tudi zapisal košarki, čeprav bi lahko igral tudi nogomet.«
