Seveda, ugnal bi Marqueza!
Casey Stoner brez dlake na jeziku. Bi se moral Valentino Rossi posloviti prej?
Odpri galerijo
Casey Stoner je pred osmimi leti končal vrhunsko motociklistično kariero kot dvakratni svetovni prvak v elitnem razredu motoGP (2007 in 2011), ker »ni več užival na dirkah«. Njegova odločitev je bila nenavadna, saj je bil star šele 26 let, v poslovilni sezoni 2012 pa je bil še vedno zelo konkurenčen ter tretji na končni razpredelnici SP za Jorgejem Lorenzom in Danijem Pedroso. Kot upokojenec z zanimanjem (in kritično) spremlja dogajanje na stezah, tako svoje naslednike kot šest let starejšega Valentina Rossija, ki je še vedno dejaven.
Avstralec se je poslovil, tik preden je v svet motoGP vstopil Marc Marquez in začel zbirati šampionske lovorike kot po tekočem traku. V sedmih letih jih je osvojil kar šest in močno obogatil svojo zbirko, v kateri sta že bili šampionski trofeji iz razredov do 125 ccm in moto2. Tudi letošnjo sezono, ki se bo v močno skrajšani obliki začela 19. julija v Jerezu, pričakuje v vlogi velikega favorita. Stoner ga zato neizmerno spoštuje, čeprav je pred osmimi leti prevladovala ocena, da je moral zaradi njega zapustiti Hondino ekipo.
»Marc je fantastičen dirkač. Je neverjetno hiter in tako odziven, kot da bi prišel z drugega planeta. Po tej plati se mu nihče ne more približati, hkrati pa trenira bolj zavzeto kot vsi. Toda imam občutek, da včasih po nepotrebnem dirja na meji svojih sposobnosti. Nemogoče ga je premagati, ko se dirka odvija po njegovih pravilih, njegovi izzivalci bi se morali zanašati na svoj ritem. Marc namreč ni imun proti napakam. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi ga z zgodnjim pobegom prisilili k zasledovanju. Če bi ga hitro spravili iz njegove cone udobja, bi se povečala verjetnost, da ga bo kje polomil. Ljudje me pogosto sprašujejo, ali bi ga lahko ugnal. Lorenzu, Andrei Doviziosu in drugim, ki sem jih premagoval, je to večkrat uspelo, zato ne vem, zakaj ne bi tudi meni,« ocenjuje zmagovalec 38 dirk v konkurenci motoGP (23 na ducatiju in 15 na hondi) iz Southporta, ki je bil vedno znan po tem, da nima dlake na jeziku.
Med drugim vztraja, da se je rodil nekoliko prepozno in da bi veliko bolj užival v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja: »V tistih časih so štele le dirkalne veščine. Michael Doohan, Wayne Rainey, Kevin Schwantz, Wayne Gardner, Eddie Lawson in drugi so bili mojstri, v današnjem motociklizmu pa je vse preveč cirkusa in oholosti. Vsi pričakujejo, da bodo pripravili motor po njihovi meri, in za neuspeh krivijo moštvene šefe, čeprav bi se lažje in za veliko manj denarja prilagodili posamezniki. Da bi lahko premagal Marca Marqueza, bi se moral najprej soočiti s svojimi slabostmi.«
Stoner je kritičen tudi do razmer pri Yamahi, saj naj bi premalo spoštljivo ravnala z legendarnim Rossijem: »Iskreno sicer menim, da Valentino ne more več računati na osmi naslov prvaka v motoGP, skupno že deseto lovoriko v SP. Toda še vedno je dovolj dober, da se lahko poteguje za zmago na posamičnih dirkah. Talent pač ne izgine. Zato ne morem razumeti odločitve Yamahe, da ga bo prihodnje leto premestila v podružnično moštvo. Ne vem, kako razmišlja Valentino, vendar glede na zdajšnje dogajanje menim, da bi bilo za njegovo zapuščino verjetno bolje, če bi se upokojil prej. Zdaj je precej bolj ranljiv.«
Avstralec se je poslovil, tik preden je v svet motoGP vstopil Marc Marquez in začel zbirati šampionske lovorike kot po tekočem traku. V sedmih letih jih je osvojil kar šest in močno obogatil svojo zbirko, v kateri sta že bili šampionski trofeji iz razredov do 125 ccm in moto2. Tudi letošnjo sezono, ki se bo v močno skrajšani obliki začela 19. julija v Jerezu, pričakuje v vlogi velikega favorita. Stoner ga zato neizmerno spoštuje, čeprav je pred osmimi leti prevladovala ocena, da je moral zaradi njega zapustiti Hondino ekipo.
»Marc je fantastičen dirkač. Je neverjetno hiter in tako odziven, kot da bi prišel z drugega planeta. Po tej plati se mu nihče ne more približati, hkrati pa trenira bolj zavzeto kot vsi. Toda imam občutek, da včasih po nepotrebnem dirja na meji svojih sposobnosti. Nemogoče ga je premagati, ko se dirka odvija po njegovih pravilih, njegovi izzivalci bi se morali zanašati na svoj ritem. Marc namreč ni imun proti napakam. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi ga z zgodnjim pobegom prisilili k zasledovanju. Če bi ga hitro spravili iz njegove cone udobja, bi se povečala verjetnost, da ga bo kje polomil. Ljudje me pogosto sprašujejo, ali bi ga lahko ugnal. Lorenzu, Andrei Doviziosu in drugim, ki sem jih premagoval, je to večkrat uspelo, zato ne vem, zakaj ne bi tudi meni,« ocenjuje zmagovalec 38 dirk v konkurenci motoGP (23 na ducatiju in 15 na hondi) iz Southporta, ki je bil vedno znan po tem, da nima dlake na jeziku.
V motoGP je preveč cirkusa
Med drugim vztraja, da se je rodil nekoliko prepozno in da bi veliko bolj užival v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja: »V tistih časih so štele le dirkalne veščine. Michael Doohan, Wayne Rainey, Kevin Schwantz, Wayne Gardner, Eddie Lawson in drugi so bili mojstri, v današnjem motociklizmu pa je vse preveč cirkusa in oholosti. Vsi pričakujejo, da bodo pripravili motor po njihovi meri, in za neuspeh krivijo moštvene šefe, čeprav bi se lažje in za veliko manj denarja prilagodili posamezniki. Da bi lahko premagal Marca Marqueza, bi se moral najprej soočiti s svojimi slabostmi.«
Stoner je kritičen tudi do razmer pri Yamahi, saj naj bi premalo spoštljivo ravnala z legendarnim Rossijem: »Iskreno sicer menim, da Valentino ne more več računati na osmi naslov prvaka v motoGP, skupno že deseto lovoriko v SP. Toda še vedno je dovolj dober, da se lahko poteguje za zmago na posamičnih dirkah. Talent pač ne izgine. Zato ne morem razumeti odločitve Yamahe, da ga bo prihodnje leto premestila v podružnično moštvo. Ne vem, kako razmišlja Valentino, vendar glede na zdajšnje dogajanje menim, da bi bilo za njegovo zapuščino verjetno bolje, če bi se upokojil prej. Zdaj je precej bolj ranljiv.«
Predstavitvene informacije
Komentarji:
09:00
Jesensko branje