Simon Rožman idealen trener za razvoj igralca
Domžalčani so drugi del slovenskega nogometnega prvenstva začeli z domačim polomom proti Taboru, nadaljevali pa v evropskem ritmu in odvzeli tudi dve pomembni točki Mariborčanom. Če so bili še pred tednom dni v senci drugih kandidatov za Evropo, po 24. krogu, dveh zmagah in neodločenem izidu za tretjimi Celjani zaostajajo le še za tri točke. A Domžalčani ostajajo zvesti osnovnemu cilju: vzgoji in uveljavitvi mladih igralcev.
V tej sezoni se v ospredje prebija 19-letni Mark Strajnar, ki je v Novi Gorici dosegel že drugi gol v sezoni, v kateri je z 18 leti debitiral v najmočnejšem klubskem tekmovanju. V tej sezoni je igral že na 15 tekmah. Tudi za Marka velja pregovor, da jabolko ni padlo daleč stran od jablane. Ali pač. Njegov oče Janez Strajnar, sicer Črnučan, priseljen v Domžale, je eden od simbolov slovenske lige in vratar, ki je z debelimi črkami pisal zgodovino 1. SNL in domžalskega kluba. Pri njem je tudi po koncu kariere vpet v trenerske vode različnih starostnih kategorij. »Kdo je nogometaš v družini, še nismo povsem razčistili,« se je pošalil na očetov račun in tudi bratov. »Mlajši brat Aljaž je tudi vratar in je na dobri poti, da bo prekosil očeta. Sem pa edini v družini, ki je igralec,« ju je z veseljem izzval novi prihodnji prodajni up domžalskega inkubatorja.
Markova pot je tudi pomenljiva. »Oče je bil vseskozi ob meni, bil je moj zgled, ki me je učil, dajal nasvete, kako se vesti tudi zunaj igrišča in živeti športno življenje. Marsikdo misli, da mi je bilo zaradi njega lažje. Toda njegova prisotnost in vloga v klubu je pomenila tudi breme in dodatno spodbudo hkrati. Na vsak način sem želel pokazati, da mi ni bilo nič podarjenega,« zrelo razmišlja še vedno najstnik, ki bo šele ob koncu leta vstopil v tretje desetletje življenja. Do takrat bo lahko že ... »Pravi profesionalec. Po končani srednji računalniški šoli sem se povsem osredotočil na nogometno kariero in hočem biti profesionalni nogometaš na še višji ravni,« ni skrival, kaj prinaša prihodnost.
Dihajo drug za drugega
Igralni položaj, na katerem se počuti kot riba v vodi, je levi bočni branilec, ki se lahko preobrazi v bolj napadalnega krilnega igralca. »Levičarji« so na tržišču vselej iskani. Marku ne dela težav, kvečjemu ga še bolj izpostavlja, tudi višina: 186 cm je veliko za bočnega branilca. »Ta položaj mi nadvse ustreza, ker imam rad napadalen nogomet in se vključujem v napade. Toda hkrati moram biti odgovoren in discipliniran, ker sem vendarle tudi branilec,« je opisal svojo vlogo in položaj v moštvu, pod taktirko trenerja Simona Rožmana je tudi vedno bolj trden v udarni enajsterici.
»Bolj idealnega trenerja za razvoj igralca in tudi za klub s tako prepoznavno filozofijo ni. Ukvarja se z mladimi, posveča nam veliko pozornosti in je nasploh izjemno pomemben za naš razvoj,« je brez pomislekov pohvalil Rožmana, ki je po uvodnem šoku hitro zapeljal moštvo v območje Evrope.
»Slab štart se je hitro spremenil v dobro nadaljevanje. Dobro nam gre od rok zaradi tega, ker smo moštvo in živimo ter dihamo drug za drugega. Želimo dokazati, da smo dovolj kakovostni za uvrstitev v Evropo. Prepričan sem, da si jo bomo priigrali,« je optimist mladi reprezentant selekcije do 21 let.
