Sinu spidvejistu Mateju Ferjanu v čast sta uredila muzej (FOTO)
Ime Mateja Ferjana bo v zgodovino slovenskega spidveja za vedno zapisano z zlatimi črkami. Bil je tekmovalec, ki je živel za motociklistični šport. »On je imel tak karakter, da se je stoprocentno podal v to, kar ga je veselilo,« danes pravi njegov oče Vili.
Pisal se je avgust 1994, ko se je prvič preizkusil na tekmovalnem motorju na stadionu Ilirije v Zgornji Šiški. Potem je šla njegova kariera le še navzgor.
Že v svoji prvi sezoni, leta 1995, si je privozil prvi pokal za tretje mesto v državnem prvenstvu. Leta 1996 je imel vso sezono težave z motorjem, 1997. pa je čez zimo dirkal v Avstraliji in Republiki Južni Afriki, nato pa je sledilo pet zlatih sezon: petim zaporednim naslovom državnega prvaka je dodal še bronasto kolajno z mladinskega svetovnega prvenstva in naslov celinskega prvaka, ki mu je zagotovil nastopanje v seriji Speedway Grand Prix, najelitnejšem tekmovanju tega športa.
Leteči Lavričan, kot so mu tudi nadeli ime, je uspešno nastopal še v treh najmočnejših evropskih ligah – v Veliki Britaniji je v elitni ligi branil barve Ipswicha, na Poljskem je dirkal za Polmos iz Zielone Gore, na Švedskem pa za Vastervik.
Prva sreda v mesecu
Ogled muzeja je mogoč vsako prvo sredo v mesecu. Po dogovoru pa tudi kateri drug dan. Za več informacij pokličite na 041 386 359.
V 17-letni športni karieri je Matej, ki mu je bil poleg staršev v veliko pomoč tudi prijatelj Rajko Gorjanc, odpeljal 948 dirk in dosegel 84 posamičnih zmag. Lahko se je pohvalil, da je bil edini slovenski spidvejist, ki je premagal slovitega Hansa Nielsena. Ta je zaradi svoje nepremagljivosti dobil vzdevek Profesor. Matej bi zagotovo še naprej nizal športne uspehe, če ga 22. maja 2011 pri komaj 34 letih ne bi izdalo srce. Njegova nenadna smrt je bila šok za navijače in družino. Za seboj je pustil tudi dva otroka, sedemletnega Marka in triletno Victorio.
On je imel tak karakter, da se je stoprocentno podal v to, kar ga je veselilo.
Umrl je na Poljskem
Umrl je na Poljskem, kjer je tedaj živel. V tej vzhodnoevropski državi so ga zelo cenili, veljal je za pravega zvezdnika. Izjemen pečat je seveda vtisnil tudi v Sloveniji, saj je pri nas poskrbel za pravi preporod tega športa. Del zaslug gre njegovemu očetu Viliju, ki je bil tudi sam spidvejist. Čeprav sprva ni bil navdušen nad tem, da bi šel sin po njegovih stopinjah. A ko je videl, kakšno ljubezen in navdušenje do tega športa je imel, sta ga z ženo ves čas podpirala.
Odpeljal je 948 dirk in dosegel 84 posamičnih zmag.
Tako je o svojih začetkih Matej govoril leta 1997: »Nekaj časa sem svojo odsotnost lahko prikrival, kmalu pa je očeta začelo zanimati, zakaj me ob četrtkih tako dolgo ni domov, in resnica je prišla na dan. Priznati moram, da sem se tega trenutka najbolj bal. Oče mi je povedal nekaj krepkih, kljub temu pa me je že naslednji četrtek sam odpeljal na trening. Od takrat me spremlja na vseh dirkah in treningih, če mu le služba to dopušča. Veseli se mojih uspehov in mi tudi finančno pomaga.«
Matej je razmišljal o tem, da bi vse svoje pokale in druge predmete, povezane s spidvejem, vključno z motorji, razstavil v muzeju. Željo so mu izpolnili že nepolno leto po smrti. Devetega septembra 2012 sta Ferjanova v družinski hiši na Lavrici slovesno odprla muzej Mateja Ferjana. »Gre za počastitev spomina nanj,« ponosno poudari oče Vili.
Razstavljeni predmeti – na ogled je tudi motor, s katerim je 14. maja 2011 zadnjič zmagal – pričajo, kako pomembno vlogo je imel Matej pri razvoju slovenskega spidveja, in pojasnijo, zakaj ga je na zadnjo pot v prerani grob pospremila nepregledna množica prijateljev in ljubiteljev spidveja in motociklizma.
22. maja 2011 je Mateja izdalo srce.
