Skakati je začel tudi zaradi Peterke

V Ruki je ob minulem sanjskem koncu tedna Anžeta Laniška, ki se je z drugim in prvim mestom obakrat zavihtel na oder za najboljše smučarske skakalce na svetu, in drugih zelo dobrih slovenskih uvrstitvah (brata Cene in Peter Prevc sta v nedeljo drug za drugim pristala na 5. oziroma 6. mestu, Timi Zajc pa je bil dan prej deveti), nekoliko v senci ostal tudi uspešen sobotni nastop Lovra Kosa. Mladi član ljubljanske Ilirije si je namreč s 15. mestom priskakal svoj najboljši dosežek v svetovnem pokalu.

»Od prejšnje sezone sem naredil velik napredek, tako da sem zadovoljen s tem, kako sem pripravljen,« je pred odhodom v Nižni Tagil razmišljal Kos, vesel, da je dobil priložnost že za uvodne preizkušnje v olimpijski zimi med elito. Kot je priznal po treningu v Planici, se je začela njegova živčnost počasi stopnjevati, pred odhodom v Rusijo je že težje spal. Verjetno je nato pri njem tudi trema naredila svoje, da se nato tam po spodbudnih skokih ni prebil v finale.

Česa vsega je sposoben, je 22-letni skakalec iz Rudnika pri Moravčah pokazal minulo soboto na Finskem, kjer se je po zelo dobrem drugem skoku s 30. mesta zavihtel na končno petnajsto. Tako si je še tretjič priskakal točke za svetovni pokal po 27. in 21. mestu konec marca v Planici. »Občutki, ki jih imaš, ko letiš na letalnici, so nekaj najboljšega, kar lahko doživiš,« je poudaril Lovro, ki se je začel s tem športom ukvarjati zelo zgodaj. Že pri petih letih je opravil prve skoke v Moravčah, od koder je doma tudi Primož Peterka.

Iz Moravč k Iliriji

»Zagotovo sem tudi zaradi Petija pristal v tem športu. Ker sva bila z bratom še premlada, da bi pomagala očetu na kmetiji, naju je enkrat odpeljal na trening. Je presodil, da bo za naju bolje, če bova trenirala skoke, kot pa da bi naju lovil po bližnjih travnikih in gozdovih. Z bratom sva bila namreč kar živahna,« je zaupal v smehu.

Do 12. leta je treniral v Moravčah, nato pa je klub razpadel, ker ni bilo več tekmovalcev. Ko je začel obiskovati srednjo šolo v Ljubljani, se je prepisal v Ilirijo. »Imel sem srečo, da je tam kot trener deloval Jaroslav Sakala, ki je za nas naredil veliko. Pred uvrstitvijo v reprezentanco B pa je z mano treniral Žiga Mandl, ki mi je posvetil vso pozornost, za kar sem mu prav tako zelo hvaležen,« je opisal svojo pot proti tekmam najvišje ravni.

Zanimivo je, da si sam šivam tekmovalne drese. »Glede tega sem samouk, za to pa sem se odločil zato, ker nočem, da bi me diskvalificirali. Ne gre za to, da ne bi zaupal reprezentančnemu krojaču Robertu Kranjcu, toda ob morebitni diskvalifikaciji bi lažje prevzel krivdo nase, kot če bi se mi to zgodilo po napaki koga drugega,« je pojasnil član Ilirije, ki bo tudi v nadaljevanju sezone zadovoljen z uvrstitvami med dvajseterico, čim bolj pa se želi približati deseterici.

»Vsi, ki se ukvarjamo s športom, treniramo za to, da bi se uvrstili na olimpijske igre. To so tudi moje otroške sanje. Zelo bi bil tudi vesel, če bi se uvrstil na norveško turnejo Raw Air,« si je še zaželel Kos.