Skandinavcev ne uniči niti ledeni dež
Muhasto vreme zaznamovalo planiški tekaški praznik. Anamarija Lampič v sprintu 5., ekipno s Katjo Višnar 8..
Odpri galerijo
Anamarija Lampič je v težavnih vremenskih razmerah v Planici tekla kot levinja. FOTO: Roman Šipić
Iz tekmovalnega zornega kota so pri vodstvu slovenske reprezentance v smučarskem teku uresničili načrt dveh nastopov v finalu dvodnevne domače tekme za svetovni pokal, najprej z Anamarijo Lampič v posamičnem sprintu, nato pa dan pozneje z omenjeno tekmovalko in Katjo Višnar še v ekipni predstavi.
Lepšo podobo prireditve pa je skalilo prav muhasto vreme, kot ga v predbožičnem času že dolgo ne pomnijo – dež se je prelevil v ledene padavine, bliskalo se je in grmelo, naslednji dan pa snežilo. »Kako lepo bi bilo, če bi imeli to tekmo en vikend prej,« smo neštetokrat od petka do nedelje slišali v Zgornjesavski dolini, kjer je domačinom spomin pogosto uhajal v teden prej, ko je bila dolina pod Poncami obsijana s soncem. Zdaj pa sončnih žarkov ni bilo niti za hip, dva dni je najprej deževalo kot za stavo, včeraj pa je sneg poskrbel za belo odejo, a to niso bile snežinke iz otroških slikanic, temveč mokre in težke gmote, ki so krepko upočasnile smučino.
»Pomislite, kako se počutiš na progi, ko na podlago dežja in soli, s katero so v teh res zahtevnih razmerah dan prej morali pripraviti progo, začnejo padati z neba plahte. Pri priči nastane nova tekma, vsi v karavani tečemo zadržano, opazuješ, katera ima bolje pripravljene smuči in katera slabše, razmišljaš, kdaj in ali sploh bo primeren trenutek za prehitevanje,« je opisovala Lampičeva.
Ta je tudi v Planici potrdila ugled naše vodilne smučarske tekačice – v soboto je priborila prvi finale za slovensko reprezentanco v sezoni, s 5. mestom pa ob koncu kar zadovoljno zapuščala ciljni prostor, četudi si je mislila, da stopničke niso bile nedosegljive. Nato je še včeraj v boju za končno 8. mesto finalne tekme deseterice v ekipnem sprintu prispevala delež levinje.
Njena sotekmovalka Višnarjeva namreč ni več mogla skriti izčrpanosti, obenem je imela slabše smuči. Pozneje se ji je za hip zavrtelo od slabosti med pogovorom v novinarskem središču, a si je s čokolado, sokom in kavo vrnila sladkor, dvignila pritisk ter zbrano nadaljevala svoj pogled na planiški konec tedna, v katerem pa so vodilna mesta, kot je že v navadi na tekmah svetovnega pokala v smučarskem teku, pripadla Skandinavcem.
Začelo se je burno za vodilni Slovenki, saj ju je po dveh napakah doletela diskvalifikacija. V prvo sta namreč izmenjali zunaj predajnega prostora, drugič naj se druga druge ne bi dotaknili. Tako je razkrival prvi posnetek, po uradni pritožbi slovenske reprezentance pa so si pri vodstvu tekmovanja še enkrat temeljito ogledali sporni trenutek ter le prižgali zeleno luč za nastop Slovenk v finalu.
Druga slovenska naveza v ženskem ekipnem sprintu (Vesna Fabjan-Alenka Čebašek) je bila 15., na vrhu sta bili obe švedski dvojici. Moško tekmo sta ob gostem sneženju in le peščici najzvestejših spremljevalcev te panoge sklenili na prvih dveh mestih obe norveški dvojici, Janez Lampič in Miha Šimenc sta bila 24., mladinca Miha Jan in Andrej Jenko pa pričakovano zadnja, 27.
Lepšo podobo prireditve pa je skalilo prav muhasto vreme, kot ga v predbožičnem času že dolgo ne pomnijo – dež se je prelevil v ledene padavine, bliskalo se je in grmelo, naslednji dan pa snežilo. »Kako lepo bi bilo, če bi imeli to tekmo en vikend prej,« smo neštetokrat od petka do nedelje slišali v Zgornjesavski dolini, kjer je domačinom spomin pogosto uhajal v teden prej, ko je bila dolina pod Poncami obsijana s soncem. Zdaj pa sončnih žarkov ni bilo niti za hip, dva dni je najprej deževalo kot za stavo, včeraj pa je sneg poskrbel za belo odejo, a to niso bile snežinke iz otroških slikanic, temveč mokre in težke gmote, ki so krepko upočasnile smučino.
»Pomislite, kako se počutiš na progi, ko na podlago dežja in soli, s katero so v teh res zahtevnih razmerah dan prej morali pripraviti progo, začnejo padati z neba plahte. Pri priči nastane nova tekma, vsi v karavani tečemo zadržano, opazuješ, katera ima bolje pripravljene smuči in katera slabše, razmišljaš, kdaj in ali sploh bo primeren trenutek za prehitevanje,« je opisovala Lampičeva.
Ta je tudi v Planici potrdila ugled naše vodilne smučarske tekačice – v soboto je priborila prvi finale za slovensko reprezentanco v sezoni, s 5. mestom pa ob koncu kar zadovoljno zapuščala ciljni prostor, četudi si je mislila, da stopničke niso bile nedosegljive. Nato je še včeraj v boju za končno 8. mesto finalne tekme deseterice v ekipnem sprintu prispevala delež levinje.
Izčrpana Višnarjeva
Njena sotekmovalka Višnarjeva namreč ni več mogla skriti izčrpanosti, obenem je imela slabše smuči. Pozneje se ji je za hip zavrtelo od slabosti med pogovorom v novinarskem središču, a si je s čokolado, sokom in kavo vrnila sladkor, dvignila pritisk ter zbrano nadaljevala svoj pogled na planiški konec tedna, v katerem pa so vodilna mesta, kot je že v navadi na tekmah svetovnega pokala v smučarskem teku, pripadla Skandinavcem.
Začelo se je burno za vodilni Slovenki, saj ju je po dveh napakah doletela diskvalifikacija. V prvo sta namreč izmenjali zunaj predajnega prostora, drugič naj se druga druge ne bi dotaknili. Tako je razkrival prvi posnetek, po uradni pritožbi slovenske reprezentance pa so si pri vodstvu tekmovanja še enkrat temeljito ogledali sporni trenutek ter le prižgali zeleno luč za nastop Slovenk v finalu.
Druga slovenska naveza v ženskem ekipnem sprintu (Vesna Fabjan-Alenka Čebašek) je bila 15., na vrhu sta bili obe švedski dvojici. Moško tekmo sta ob gostem sneženju in le peščici najzvestejših spremljevalcev te panoge sklenili na prvih dveh mestih obe norveški dvojici, Janez Lampič in Miha Šimenc sta bila 24., mladinca Miha Jan in Andrej Jenko pa pričakovano zadnja, 27.
