Slab guverner, boljši trener?

Mehika, ZDA in Kanada bodo priredile svetovno prvenstvo v nogometu leta 2026. Mehičani bodo kot prvi v zgodovini že tretjič zaigrali pred svojimi navijači, morda pa jim bo takrat s klopi poveljeval Cuauhtemoc Blanco.

»V mojih časih smo vsaj napredovali v izločilne boje,« se je nad lanskim slovesom že po skupinskem delu mundiala v Katarju pridušal Blanco. Rojakom je očital pomanjkanje poguma. Pred dnevi je izjavil, da bi se nekoč preizkusil v vlogi selektorja. Ravno danes je sicer eden najboljših mehiških nogometašev v zgodovini upihnil 50. svečko na torti za rojstni dan. Ime je dobil po zadnjem azteškem vladarju (cuauhtemoc v prevodu pomeni spuščajoči se orel) in nič čudnega, da je večino kariere preživel pri Clubu Americi, orlih iz Ciudada de Mexica, s katerimi je enkrat osvojil naslov državnega prvaka in postal zmagovalec ameriško-karibske lige prvakov.

Precej bolj so odmevali uspehi z reprezentanco: z zmago nad tedanjimi svetovnimi prvaki Brazilci v finalu zlatega pokala leta 1996, Blanco je zadel za končnih 2:0 v Los Angelesu, je obnorel rojake. Dve leti pozneje so v novem finalu v kalifornijskem velemestu Mehičani ugnali še najhujše rivale Američane z 1:0. Prejšnje tisočletje se je za napadalca s št. 10 končalo sanjsko, z novo zmago nad Brazilijo, takrat v finalu pokala konfederacij na domačem stadionu Azteca pred vsaj 110.000 gledalci. Blanco je zabil odločilni gol za 4:3 in bil z Ronaldinhom prvi strelec turnirja.

Izumil preigravanje

»Braniti državne barve je najlepše, zato odhajam srečen. Nikomur nisem ostal dolžan,« je ob slovesu od reprezentančnega dresa leta 2014 izjavil Blanco, ki je zabil po en gol na mundialih v Franciji (1998), Južni Koreji in na Japonskem (2002) ter Južni Afriki (2010). Mehičani vse od domačega SP 1986 pa do danes niso preskočili prve ovire izločilnih bojev, kar je zdaj že znano kot »prekletstvo pete tekme«, je pa Blanco uspešno preskakoval branilce, njegovo preigravanje – skok v zrak z žogo med nogama – je še znano pod imenom Cuauhtemiña.

Leta 2015 je kot kandidat socialdemokratske stranke postal župan Cuernavace, očitki pa so po napetem (vnovičnem) štetju glasov leteli na vse strani. Že zgolj za oddajo kandidature naj bi svoji zdaj že bivši stranki zaračunal več kot 300.000 evrov, tri leta pozneje je kljub temu postal guverner zvezne države Morelos, ki skupaj s Cuernavaco leži južno od prestolnice. Tik pred izbruhom pandemije novega koronavirusa so ga v anketi izbrali za drugega najslabšega guvernerja 32 mehiških zveznih držav, otepal se je tudi obtožb o nepotizmu, potem ko so uradniške službe dobili njegov polbrat, svakinja, trije strici in prijatelj.

»Nisem kot drugi politiki, ki iščejo položaj za položajem. Če bo to konec moje politične poti, tudi prav, potem želim spet delati v nogometu. Seveda me mikata klopi Americe in reprezentance,« ostaja neomajen Blanco.