KOŠARKA
Sledi trenerska kariera
Štiridesetletni Dragiša Drobnjak je v 22 letih igral za 11 klubov v petih državah. V dresu slovenske reprezentance je zbral štiri nastope.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Včerajšnji ponedeljek je bil za 40-letnega košarkarja Dragišo Drobnjaka drugačen kot običajno. »Treninga ni bilo, s soigralci smo imeli še piknik v Rogaški Slatini,« je povedal Drobnjak, ki je v soboto tudi uradno sklenil bogato športno pot. Začel jo je leta 1996 v Triglavu iz Kranja, potem pa nosil dres Krke, Geoplin Slovana, Union Olimpije, poljskega Turowa, berlinske Albe, italijanskega Napolija, belgijskega Oostendeja, Tajfuna in Rogaške.
V Sloveniji je bil šestkrat državni prvak (trikrat s Krko, dvakrat z Olimpijo, enkrat s Šentjurjem), na tujem pa dvakrat z Oostendejem. Na Poljskem je izgubil finale proti Prokomu. »Zadovoljen sem s kariero. Če bi imel možnost, da kaj popravim, ne bi nič menjal. Vse odločitve so bile na pravem mestu,« meni Drobnjak, ki je košarko začel igrati kot otrok. Sprva je med bloki igral nogomet, potem se je v šoli vpisal v košarkarski krožek, v petem razredu je začel trenirati v Triglavu.
Več kot dve desetletji pozneje je spoznal, da je napočil trenutek za slovo. »Med dihalnimi vajami med popoldanskim počitkom v Rogaški Slatini sem v sebi zaslišal glas. Prvič je v meni dozorela odločitev za konec,« se spominja oktobra lani. O svoji odločitvi je obvestil družino, januarja še soigralce. »Vesel sem, ker sem lahko nehal, ko sem to sam želel. V situaciji, ko nisem bil ekipi v breme. To bi me dotolklo. Sem pa verjel, da se bom poslovil kot državni prvak. A mi to ni uspelo. Sobotni poraz proti Olimpiji me še vedno malce žre,« v tekmovalni maniri opisuje svoje občutke.
vojo tretjo ali četrto pomlad je doživel predlani, ko se je iz Ljubljane preselil v Tajfun in ga popeljal do naslova državnega prvaka, sam pa je bil tudi najboljši igralec finalne serije proti Rogaški. Ne skriva, da ga mika trenerstvo. To so pri njem opazili že njegovi nekdanji trenerji; najprej Filipovski, za njim še Pino Grdović in Dario Giergia. »Zadnja leta sem v ekipi opravljal mentorsko vlogo. Včasih sem komu pojasnil kakšno akcijo, trenerji pa so mi prepustili, da sem se ukvarjal s košarkarji, ki so imeli malce težavnejši značaj. Mislim, da sem bil kar uspešen,« je še povedal Drobnjak, ki ga je vselej odlikoval iskren odnos s soigralci in navijači. Še ta teden se bo prijavil na trenerski seminar. Kje bo začel svoje trenersko delo, še ne ve.
V Sloveniji je bil šestkrat državni prvak (trikrat s Krko, dvakrat z Olimpijo, enkrat s Šentjurjem), na tujem pa dvakrat z Oostendejem. Na Poljskem je izgubil finale proti Prokomu. »Zadovoljen sem s kariero. Če bi imel možnost, da kaj popravim, ne bi nič menjal. Vse odločitve so bile na pravem mestu,« meni Drobnjak, ki je košarko začel igrati kot otrok. Sprva je med bloki igral nogomet, potem se je v šoli vpisal v košarkarski krožek, v petem razredu je začel trenirati v Triglavu.
Več kot dve desetletji pozneje je spoznal, da je napočil trenutek za slovo. »Med dihalnimi vajami med popoldanskim počitkom v Rogaški Slatini sem v sebi zaslišal glas. Prvič je v meni dozorela odločitev za konec,« se spominja oktobra lani. O svoji odločitvi je obvestil družino, januarja še soigralce. »Vesel sem, ker sem lahko nehal, ko sem to sam želel. V situaciji, ko nisem bil ekipi v breme. To bi me dotolklo. Sem pa verjel, da se bom poslovil kot državni prvak. A mi to ni uspelo. Sobotni poraz proti Olimpiji me še vedno malce žre,« v tekmovalni maniri opisuje svoje občutke.
Najbolje na Poljskem
Najboljšo košarko je igral na Poljskem med letoma 2006 in 2008, pred desetimi leti je bil s Turowim, ki ga je vodil Sašo Filipovski, tudi med najboljšimi osmimi ekipami v pokalu EuroCup. Drobnjak je bil tudi kapetan ekipe, poleti pa je pomagal še slovenski reprezentanci. Ker se je poškodoval Gašper Vidmar, ga je poklical tedanji selektor Aleš Pipan. Drobnjak je bil z družino že na morju. »Žena je vse razumela, nemudoma sem se pridružil reprezentanci,« pove Drobnjak, ki je v dresu Slovenije zbral štiri nastope. Svojo tretjo ali četrto pomlad je doživel predlani, ko se je iz Ljubljane preselil v Tajfun in ga popeljal do naslova državnega prvaka, sam pa je bil tudi najboljši igralec finalne serije proti Rogaški. Ne skriva, da ga mika trenerstvo. To so pri njem opazili že njegovi nekdanji trenerji; najprej Filipovski, za njim še Pino Grdović in Dario Giergia. »Zadnja leta sem v ekipi opravljal mentorsko vlogo. Včasih sem komu pojasnil kakšno akcijo, trenerji pa so mi prepustili, da sem se ukvarjal s košarkarji, ki so imeli malce težavnejši značaj. Mislim, da sem bil kar uspešen,« je še povedal Drobnjak, ki ga je vselej odlikoval iskren odnos s soigralci in navijači. Še ta teden se bo prijavil na trenerski seminar. Kje bo začel svoje trenersko delo, še ne ve.