Slovenci in Madžari skupaj po skupino A
Pisala se je pomlad 1966 in Slovenija je gostila do takrat še nedoživeti festival hokeja. Svetovno prvenstvo najvišjega razreda v novi tivolski dvorani je največji dogodek na ledeni ploskvi kadar koli pri nas.
Večkrat smo zasledili željo mnogih, ki so v različnih vlogah vpleteni v slovenski hokejski utrip, da bi spektakel ponovili, a uresničitve nikdar ni bilo. Nikakor pa ni več nemogoče, da bi čez eno leto Slovenija skupaj s sosednjo Madžarsko znova gostila največje hokejsko tekmovanje sezone na stari celini.
Poseben pogovor, ki smo ga objavili pred dnevi z Matjažem Rakovcem, predsednikom HZS, je razgrinjal številna obzorja, tudi tista o možnosti nastopa najboljših reprezentančnih moštev pri nas. A predsednik je bil pri zamisli kar zadržan, razmišljal je v smer, da niti Slovenija niti Madžarska nista stalni članici elitnega hokejskega razreda, in zato bi ju pri želji o prirejanju zlasti pri najuglednejših zvezah le stežka podprli.
Obenem pa je res, da nastaja težava v naslednjem koledarskem letu, kdo bo nadomestil sprva načrtovani, a zdaj zaradi ruske vojne agresije na Ukrajino kaznovani St. Peterburg.
Švica ostala brez prvenstva, toda ...
Najbolj pravično bi bilo seveda prvenstvo podeliti Švici, ki je pred dvema letoma ostala brez njega zaradi globalne pandemije, toda, kot nam je v omenjenem pogovoru potrdil Rakovec, se zdaj težava skriva v tem, da so prizorišča v tej alpski deželi že rezervirana za prihodnje leto z drugimi dogodki. In podobna zgodba je tudi v nekaterih drugih deželah, denimo na hokejsko zapriseženem Češkem, kjer se veselijo SP 2024, težko pa bi zaradi zasedenosti slovite arene O2 v Pragi zgodbo premaknili za eno leto vnaprej.
Slovenija in Madžarska morata v tej skupni kandidaturi uresničiti marsikatero zahtevo mednarodne zveze, toda ob pravilnem pristopu in podpori državne ter mestne oblasti prvenstvo hokejske elite ni neizvedljivo. Vodstvi obeh hokejskih zvez, tako madžarske kot slovenske, sta se v Ljubljani že srečali, če bosta res vstopili v ta izjemni projekt kandidature, bosta morali zelo hitro zavihati rokave, že čez tri tedne pa nato prepričati delegate na letnem kongresu IIHF na Finskem.
Stožice bi lahko sprejele 9000 navijačev
Prav v tej deželi bi bili pripravljeni po letošnjem prvenstvu pripraviti tudi tisto v naslednjem letu, toda niti pri mednarodni zvezi niti podjetju za trženje TV-pravic naj ne bi bili navdušeni nad tem, saj bi evropski sever v dveh letih zapored marsikomu od tujih obiskovalcev predstavljal pretirano drag špas.
Drugače bi bilo v Budimpešti in Ljubljani. Madžarska metropola se ponaša z izjemno novo areno v centru mesta za 20.000 gledalcev, kolikor se jih je januarja zbralo na finalu rokometnega eura. Če bi dvorano priredili za hokej, bi imela 17.000 sedežev in to bi povsem zadostovalo zahtevam IIHF. Tako kot tudi drugo prizorišče prvenstva v Ljubljani.
Stožice z 9000 sedeži bi lahko imele skupinski del z našimi risi in nato dve četrtfinalni tekmi. Vse skupaj se sliši oddaljeno od uresničitve, še zdaleč pa ni (več) nemogoče ... Seveda morata tako Slovenija kot Madžarska najprej uresničiti svoj tekmovalni načrt na letošnjem prvenstvu skupine B v Tivoliju.
