Slovenci v tujino, tujci pa k nam
Še teden dni, največ dva, bodo slovenski nogometni prvoligaši iskali morebitne zadnje kamenčke v igralskem mozaiku za lepši in boljši drugi del sezone. Tri tedne pred prvo tekmo, zaostalo med Olimpijo in Muro (9. februarja), pa ni več neznank, kdo je že potegnil krajši konec. To je 1. SNL, ki bo sicer spomladi bogatejša za prvega moža zeleno-belih v minuli sezoni Đorđeja Ivanovića, a siromašnejša za vidnejše slovenske igralce. Srbska okrepitev Mariborčanov ni edini tujec, ki (bo) je nadomestil odhod Slovencev.
Vijolični so pripeljali še Šveda Matsa Watsona, v Belek, kjer so se pridružili Sobočanom in Celjanom, je odpotoval tudi 19-letni Srb Stevan Nikolić. Celjani so napadalsko pomoč poiskali v Ukrajini in pripeljali Belgijca Ibrahima Kargboja Jr., Koprčani upajo na dodano vrednost Portugalca Dioga Izata in Marka Đira iz zagrebškega Dinama. Olimpija je že pripeljala trojico Hrvatov, zadnji je povratnik Mario Kvesić, k Bravu se je po igralne minute odpravil mladi Gal Kurež ...
Odhodi slovenskih ligaških prvokategornikov Žana Karničnika, Amadeja Maroše, Rudija Požega Vancaša, Blaža Vrhovca, Sandija Ogrinca so le še dopolnili seznam novih legionarjev, na katerega so se že na začetku sezone vpisala močna imena: Nino Kouter, Žiga Frelih, David Brekalo in Dario Kolobarić. Skoraj za enajsterico zelo pomembnih nogometašev, ki bi bili v skupnem moštvu favoriti za naslov slovenskega prvaka, upodabljajo eno od osnovnih slabosti slovenskega klubskega nogometa: moštva zanje ne najdejo ustreznih naslednikov med domačimi fanti. Menjave domači–tujci slovensko ligo kakovostno siromašijo. Ključna težava, poleg tujih upraviteljev (Olimpija) ali tekmovalnega strahu (Maribor, Koper), je vse manjša produkcija igralcev.
Ne le kakovostnih, tudi povprečnih. Gmotno pomanjkanje in nezaupanje v domače fante sta povrhu ustavili spiralo prestopanja nogometašev in kroženja denarja.
Zgovoren zimski prestopni rok
Razvoj naj bi spodbujala najboljša in najbogatejša, Olimpija in Maribor, zdaj pa se v takšnih vlogah izmenjujejo, na primer, Mura, Celje ali Koper. Prva dva sta kapitalsko dovolj močna, da si lahko privoščita širok igralski kader, v katerem so tudi nadarjeni slovenski igralci, ki najbrž ne bodo preživeli selekcije. Za razvojno anomalijo je krivec prav dvojec največjih, saj pri manjših klubih ali tekmecih ne kupuje več najboljših in najbolj nadarjenih igralcev.
V Stožicah in Ljudskem vrtu raje posežejo po že oblikovanih tujcih, ki so kratkoročno cenejši. Po večini gre za posojene igralce ali nogometaše, ki si rešujejo kariere. Sporna politika klubov in napačne odločitve se najbolj odražajo v odškodninah za najdragocenejše ligaške fante. Vrednost najboljših slovenskih igralcev iz SNL je v dveh, treh sezonah krepko nazadovala.
Zgovoren je prav zimski prestopni rok. Razen odhoda Žana Karničnika za pol milijona evrov odškodnine je šlo pri drugih za dogovor med igralcem in klubom. Klub je zaslužil le tako, da se je otresel igralca s plačilnega seznama.
