DIRKA PO BASKIJI
Slovenska simultanka tokrat Pogačarju
Naša kolesarska asa sta v 3. etapi dirke po Baskiji uprizorila še en epski dvoboj.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar je ugnal Primoža Rogliča v sprintu. FOTO: Itzulia Basque Country/Facebook
Na dirki po Baskiji je resda tudi veliko drugih vrhunskih kolesarjev, a ko gre v boju za rumeno majico zares, gre le za dvoboj med Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem. V spektakularnem zaključku 3. etape je bil močnejši Pogačar, ki se je v skupnem seštevku povzpel na 2. mesto ter vodilnemu Rogliču odščipnil še štiri sekunde.
Sedem ubežnikov si je v prvem delu 167,7 km dolge preizkušnje prikolesarilo prednost sedmih minut, vendar je bilo kljub temu jasno, da se dan zanje ne bo končal pravljično. Preveč ekip je bilo lačnih etapne zmage, da bi v ospredju ostali do konca. To je dodobra olajšalo delo tudi Rogličevim pomočnikom iz ekipe Jumbo Visma, ki jim pri branjenju rumene majice ni bilo treba narekovati tempa na čelu glavnine.
To so družno počeli kolesarji zasedb Israel Start Up Nation, Bahrain Victorious, BikeExchange, Groupama, Movistar, Ineos ... Pred sklepnima vzponoma se je tako moral vdati tudi najvztrajnejši med ubežniki Oier Lazkano (Caja Rural), kar je bil znak za začetek prave bitke. Prvi so na poti na Malkuartuju (2,5 km, 6,7-odstotni povprečni naklon) pobudo prevzeli kolesarji izraelske ekipe, Pogačar in Roglič pa sta kot drugi favoriti, kolikor je to mogoče v vožnji navkreber, lovila zavetrje in hranila moči za veliki finale. Za le 3,1 km dolg vzpon proti Ermualdeju, ki pa je s povprečnim naklonom 11,1 odstotka in najbolj strmim delom pri 20 odstotkih obetal ognjemet najboljših hribolazcev.
In dočakali smo povsem slovensko eksplozijo. Začel jo je Pogačar 2,5 km pred ciljem in že po nekaj ovinkih je bilo jasno, da mu lahko sledi le Roglič, ko se vzpenja na vso moč. Slovenska asa sta poleg izjemne kolesarske moči prikazala tudi epsko taktično bitko. Pogačar ni šel z glavo skozi zid, ko je videl, da se ne more otresti rojaka, Roglič, čigar prvi cilj je bil branjenje prednosti, tudi ni šel v brezkompromisen napad. Tako so se njuni tekmeci Adam Yates (Ineos), Mikel Landa (Bahrain Victorious) in Alejandro Valverde (Movistar) vračali v ospredje z lažnim upanjem, da bi se lahko vpletli v slovenski dvoboj.
To je bil račun brez dinamita v nogah 31-letnega Kisovčana in 22-letnega Komendčana, ki sta še enkrat potrdila, da sta ta čas razred zase na etapnih dirkah. Zadnje odprto vprašanje je bilo, kdo od njiju bo dobil etapo. Pogačar je za svojo 5. letošnjo zmago, že 22. v karieri, pokazal taktično modrost prekaljenega kolesarskega volka in ne mladeniča, ki je šele tretjo sezono v profesionalni karavani. Na sila ozki in zaviti cesti je Rogliča prehitel ob pravem trenutku, da ni bilo več poti nazaj. Obeta se izjemno nadaljevanje dirke, na kateri je rezultat v etapnih zmagah med Rogličem in Pogačarjem zdaj 1:1, kapetan Jumba Visme pa ima pred adutom ekipe UAE še 20 sekund prednosti.
Zmagovalca bo bržčas odločila zadnja, 6. etapa s kar sedmimi klanci in ciljnim vzponom na Arrate, tudi današnja 4. etapa s startom v Vitorii (189,2 km) pa bo razgibana. Ne bo se končala z vzponom, bo pa spominjala na Clasico San Sebastian. Po 140 km se bodo kolesarji povzpeli na Jaizkibel (6,9 km, 6,2-odstotni povprečni naklon), na katerem običajno pride do odločilne selekcije na največji baskovski enodnevni dirki. Sledil bo še vzpon na Erlaitz (7,4 km, 6,4 odstotka), na katerem bodo v srednjem delu (3,8 km pri povprečnem naklonu 10,6 odstotka) zapekle noge. Od vrha do cilja v Hondarrabii bo še 22 kilometrov. Bržkone preveč za napad na rumeno majico.
Sedem ubežnikov si je v prvem delu 167,7 km dolge preizkušnje prikolesarilo prednost sedmih minut, vendar je bilo kljub temu jasno, da se dan zanje ne bo končal pravljično. Preveč ekip je bilo lačnih etapne zmage, da bi v ospredju ostali do konca. To je dodobra olajšalo delo tudi Rogličevim pomočnikom iz ekipe Jumbo Visma, ki jim pri branjenju rumene majice ni bilo treba narekovati tempa na čelu glavnine.
To so družno počeli kolesarji zasedb Israel Start Up Nation, Bahrain Victorious, BikeExchange, Groupama, Movistar, Ineos ... Pred sklepnima vzponoma se je tako moral vdati tudi najvztrajnejši med ubežniki Oier Lazkano (Caja Rural), kar je bil znak za začetek prave bitke. Prvi so na poti na Malkuartuju (2,5 km, 6,7-odstotni povprečni naklon) pobudo prevzeli kolesarji izraelske ekipe, Pogačar in Roglič pa sta kot drugi favoriti, kolikor je to mogoče v vožnji navkreber, lovila zavetrje in hranila moči za veliki finale. Za le 3,1 km dolg vzpon proti Ermualdeju, ki pa je s povprečnim naklonom 11,1 odstotka in najbolj strmim delom pri 20 odstotkih obetal ognjemet najboljših hribolazcev.
Kamor gre Pogačar, gre še Roglič
In dočakali smo povsem slovensko eksplozijo. Začel jo je Pogačar 2,5 km pred ciljem in že po nekaj ovinkih je bilo jasno, da mu lahko sledi le Roglič, ko se vzpenja na vso moč. Slovenska asa sta poleg izjemne kolesarske moči prikazala tudi epsko taktično bitko. Pogačar ni šel z glavo skozi zid, ko je videl, da se ne more otresti rojaka, Roglič, čigar prvi cilj je bil branjenje prednosti, tudi ni šel v brezkompromisen napad. Tako so se njuni tekmeci Adam Yates (Ineos), Mikel Landa (Bahrain Victorious) in Alejandro Valverde (Movistar) vračali v ospredje z lažnim upanjem, da bi se lahko vpletli v slovenski dvoboj.
To je bil račun brez dinamita v nogah 31-letnega Kisovčana in 22-letnega Komendčana, ki sta še enkrat potrdila, da sta ta čas razred zase na etapnih dirkah. Zadnje odprto vprašanje je bilo, kdo od njiju bo dobil etapo. Pogačar je za svojo 5. letošnjo zmago, že 22. v karieri, pokazal taktično modrost prekaljenega kolesarskega volka in ne mladeniča, ki je šele tretjo sezono v profesionalni karavani. Na sila ozki in zaviti cesti je Rogliča prehitel ob pravem trenutku, da ni bilo več poti nazaj. Obeta se izjemno nadaljevanje dirke, na kateri je rezultat v etapnih zmagah med Rogličem in Pogačarjem zdaj 1:1, kapetan Jumba Visme pa ima pred adutom ekipe UAE še 20 sekund prednosti.
Zmagovalca bo bržčas odločila zadnja, 6. etapa s kar sedmimi klanci in ciljnim vzponom na Arrate, tudi današnja 4. etapa s startom v Vitorii (189,2 km) pa bo razgibana. Ne bo se končala z vzponom, bo pa spominjala na Clasico San Sebastian. Po 140 km se bodo kolesarji povzpeli na Jaizkibel (6,9 km, 6,2-odstotni povprečni naklon), na katerem običajno pride do odločilne selekcije na največji baskovski enodnevni dirki. Sledil bo še vzpon na Erlaitz (7,4 km, 6,4 odstotka), na katerem bodo v srednjem delu (3,8 km pri povprečnem naklonu 10,6 odstotka) zapekle noge. Od vrha do cilja v Hondarrabii bo še 22 kilometrov. Bržkone preveč za napad na rumeno majico.
