Slovenski selektor ve, kako je biti v državi, kjer živijo za šport

Novi-stari selektor slovenske moške odbojkarske izbrane vrste Gheorghe Cretu bo 8. maja v Ljubljani svoje varovance zbral na prvih letošnjih pripravah, najprej za tekmovanje v ligi narodov. Jesen se bo reprezentančno sklenila z evropskim prvenstvom in kvalifikacijami za olimpijske igre, izzivov za četrtouvrščene z lanskega svetovnega prvenstva bo več kot dovolj. Tudi za romunskega strokovnjaka, a ta je že neštetokrat dokazal, da je kos zahtevam moderne odbojkarske igre.

Na priprave ste povabili 23 odbojkarjev. Lani ste le 18 dni pred svetovnim prvenstvom prevzeli nalogo slovenskega selektorja. Letos imate vso poletje časa za delo z izbrano vrsto, to je velika razlika.

»Seveda, zdaj bo možnost, da igralci do vsake podrobnosti razumejo trenerjevo vizijo gradnje moštva, način, kako se oblikuje vsak možen detajl. Način, na katerega vodiš moštvo, v skrajno kratkem času ni lahko razumljiv za igralce, in še, da potem ti prikažejo igro, ki jo zahteva trener. Reprezentantje so pretekla leta delali na najvišji ravni z vrhunskimi trenerji, tudi na klubskem področju, mnoge stvari so lani, ko sem prišel, razumeli brez vsakršnih težav. Tudi v slabih treh tednih so jasno doumeli, kaj od njih zahtevam, čeprav nekateri igralci niso bili na vrhuncu svojih zmožnosti. A kot ekipa smo na igrišču delovali v kolektivnem duhu, ne kot posamezniki.«

Liga narodov, sledi evropsko prvenstvo, a predvsem kvalifikacije za olimpijske igre v Parizu bodo zadnja priložnost tega slovenskega odbojkarskega rodu, da se uvrsti na največje športno tekmovanje.

»Glavni cilj je uvrstitev na olimpijske igre, vsi vemo, da bo štela prav vsaka odigrana tekma in po vsaki tekmi smo lahko bližje temu cilju. Tudi na evropskem prvenstvu vsak dvoboj pomeni tri točke, cilj je, da odpotujemo v Rim in ponovno igramo za odličja. Vsak igralec ve, kako pomembno bo poletje, a tega se zavedajo tudi druge reprezentance, vsi se bodo bojevali z enakimi namerami.«

Kako bi primerjali svoje selektorske izkušnje, bili ste trener romunske in estonske reprezentance, zdaj vodite Slovenijo.

»Z Romunijo sem delal le eno sezono in to v zelo zahtevnem trenutku za nacionalno vrsto. Veliko odbojkarjev je igralo v tujini, a zaradi različnih razlogov niso želeli igrati za nacionalno vrsto. A sem jih uspel prepričati v reprezentančno vrnitev, igrali so z veseljem. Z Estonijo je bilo povsem drugače, v izbrano vrsto sem vpeljal veliko mladih igralcev, šest let so v svojem razvoju rasli. A, kot sem rekel že lani, ko sem prišel v Slovenijo, ta čustvena plat, volja igranja za državno vrsto, je v Sloveniji neverjetna, tako kot v Estoniji. Slovenski fantje zelo ponosno igrajo za nacionalno ekipo. Tudi navijači in ljudje okoli njih jih ves čas brezpogojno podpirajo, v dobrih in težkih trenutkih. Izkušnja z lanskega domačega svetovnega prvenstva je takšna, da je ne bom nikoli pozabil. Vem, kako je biti v državi, kjer živijo za šport, razlika med Estonijo in Slovenijo pa je ta, da so v slovenski vrsti velika imena mednarodne odbojke, ki že vrsto let igrajo na najvišji ravni. V Estoniji smo imeli kopico mladih fantov, ki klubsko nikoli niso stopili iz svoje države.«