Smrekar po Kocijančičevi poti trka na vrata FIS
Pred predsednikom SZS zahtevna naloga krpanja tekaškega dolga. Le Anamarija Lampič zagotavlja prepoznavnost panoge.
Odpri galerijo
Pred Enzom Smrekarjem so nove zahtevne naloge. FOTO: Tomi Lombar
Med spremljevalci utripa smučarskih panog je bilo zaznati, da bi zadnja seja izvršnega odbora zveze lahko ponudila precej pesimizma in tudi zmedo. Toda predsednik Enzo Smrekar se je vnovič dobro pripravil, z racionalnimi sklepi preprečil anarhijo in zavihal rokave v boju z rdečimi številkami, ki so najbolj boleče pri smučarskem teku. Obenem gre pričakovati, da bo prvi mož SZS kmalu tudi uradno naslednik Janeza Kocijančiča v svetu predsedstva mednarodne zveze (FIS).
Pred dnevi preminulega Kocijančiča bodo v prihodnje beležili kot posthumno sprejetega častnega predsednika zveze, ostal bo zapisan kot eden najvplivnejših slovenskih športnih funkcionarjev v krovnih mednarodnih organizacijah. Smrekar je po koncu četrtkove seje ponovil to, kar nam je namignil že v nekaterih prejšnjih pogovorih. Slovenija kot smučarska dežela, ki lahko na najvišji tekmovalni ravni v sleherni panogi meri med najboljših deset, z nekaterimi aduti pa tudi na prestižne stopničke izbrane trojice, si seveda še naprej želi imeti svoje mesto v 17-članskem svetu predsedstva FIS. Pričakovati je, da pri tem glede na izjemno Kocijančičevo prepoznavnost in aktivnost sedanjega predsednika SZS v zadnjih letih ne bo težav, a pred volitvami ni nikakršnega jasnega zagotovila.
»Morda se komu zdi, da gre kdaj za rutinsko odločitev, toda takšnih v FIS preprosto ni. Zato sem aktiven že precej časa, veliko se pogovarjam, obiskujem tekme, razmišljam o nalogah za naše smučanje,« je poudaril Smrekar, čigar poslanstvo razkriva krepko zmanjševanje dolga v zadnjih sezonah: »Res je bilo nekoč stanje na zvezi porazno. S 3,5 milijona evrov minusa in pred stečajem ...«
Za predsednika Smrekarja s sodelavci takrat preprosto ni bilo druge kot zgodbo obrniti, panoge postaviti v krepko podrobnejši drobnogled kot v dobi katerega predhodnika. In dejansko je bil izid na dlani – zbori za posamezne panoge so začeli delovati odgovorneje in se pri priči lotili sanacije dolgov, če so ti seveda udarili na plan. Jasno pa je, da je zdaj za SZS to krepko težja naloga, saj se je običajno življenje v državi za tri mesece ustavilo, sicer zvesti pokrovitelji imajo dovolj že svojih težav, zato jim je vse prej kot preprosto pomagati še športu.
Stanje pri SZS razkriva, da je najgloblje zabredel smučarski tek, kar sicer ni ravno logično po preseku dosežkov v tej skrajšani zimi, ko je le Anamarija Lampič med vsemi slovenskimi zimskimi akterji dosegla dve zmagi ter s pozitivnim pristopom k športu in komunikativnostjo dejansko predstavlja za tek že kar imenitno zgodbo. »Vse to drži, je sijajna športnica, povrhu zelo simpatična, na trgu so njeni dosežki lahko magnet za pokrovitelje, a pri zboru za smučarski tek se je nakopičil dolg. Ta panoga je porabila več, kot je načrtovala, z rdečimi številkami iz preteklosti skupni dolg znaša 440.000 evrov,« ne skriva predsednik. Kot po navadi ne meče puške v koruze.
»Nikdar pri zvezi nikogar nismo pustili doma in mu onemogočili tekmovanja. V naslednjih dneh bomo s strokovnimi službami in novim vodstvom panoge iskali rešitve. Predvsem pri trženju opažam rezervo, po tej plati so alpinci, skakalci in biatlonci precej aktivnejši,« je še dodal Smrekar.
Pred dnevi preminulega Kocijančiča bodo v prihodnje beležili kot posthumno sprejetega častnega predsednika zveze, ostal bo zapisan kot eden najvplivnejših slovenskih športnih funkcionarjev v krovnih mednarodnih organizacijah. Smrekar je po koncu četrtkove seje ponovil to, kar nam je namignil že v nekaterih prejšnjih pogovorih. Slovenija kot smučarska dežela, ki lahko na najvišji tekmovalni ravni v sleherni panogi meri med najboljših deset, z nekaterimi aduti pa tudi na prestižne stopničke izbrane trojice, si seveda še naprej želi imeti svoje mesto v 17-članskem svetu predsedstva FIS. Pričakovati je, da pri tem glede na izjemno Kocijančičevo prepoznavnost in aktivnost sedanjega predsednika SZS v zadnjih letih ne bo težav, a pred volitvami ni nikakršnega jasnega zagotovila.
Anamarija Lampič ima ob hitrem teku prav posebno energijo. FOTO: Mavric Pivk
»Morda se komu zdi, da gre kdaj za rutinsko odločitev, toda takšnih v FIS preprosto ni. Zato sem aktiven že precej časa, veliko se pogovarjam, obiskujem tekme, razmišljam o nalogah za naše smučanje,« je poudaril Smrekar, čigar poslanstvo razkriva krepko zmanjševanje dolga v zadnjih sezonah: »Res je bilo nekoč stanje na zvezi porazno. S 3,5 milijona evrov minusa in pred stečajem ...«
Dolg tekačev že 440.000 evrov
Za predsednika Smrekarja s sodelavci takrat preprosto ni bilo druge kot zgodbo obrniti, panoge postaviti v krepko podrobnejši drobnogled kot v dobi katerega predhodnika. In dejansko je bil izid na dlani – zbori za posamezne panoge so začeli delovati odgovorneje in se pri priči lotili sanacije dolgov, če so ti seveda udarili na plan. Jasno pa je, da je zdaj za SZS to krepko težja naloga, saj se je običajno življenje v državi za tri mesece ustavilo, sicer zvesti pokrovitelji imajo dovolj že svojih težav, zato jim je vse prej kot preprosto pomagati še športu.
Stanje pri SZS razkriva, da je najgloblje zabredel smučarski tek, kar sicer ni ravno logično po preseku dosežkov v tej skrajšani zimi, ko je le Anamarija Lampič med vsemi slovenskimi zimskimi akterji dosegla dve zmagi ter s pozitivnim pristopom k športu in komunikativnostjo dejansko predstavlja za tek že kar imenitno zgodbo. »Vse to drži, je sijajna športnica, povrhu zelo simpatična, na trgu so njeni dosežki lahko magnet za pokrovitelje, a pri zboru za smučarski tek se je nakopičil dolg. Ta panoga je porabila več, kot je načrtovala, z rdečimi številkami iz preteklosti skupni dolg znaša 440.000 evrov,« ne skriva predsednik. Kot po navadi ne meče puške v koruze.
2
zmagi je dosegla Anamarija Lampič, največ med Slovenci v zimski sezoni.
zmagi je dosegla Anamarija Lampič, največ med Slovenci v zimski sezoni.
»Nikdar pri zvezi nikogar nismo pustili doma in mu onemogočili tekmovanja. V naslednjih dneh bomo s strokovnimi službami in novim vodstvom panoge iskali rešitve. Predvsem pri trženju opažam rezervo, po tej plati so alpinci, skakalci in biatlonci precej aktivnejši,« je še dodal Smrekar.
