TENIS
Smrt, davki in Rafa v Parizu
Nadal do 12. lovorike na OP Francije, kar je absolutni rekord. Federer ima le še dva naslova za grand slam več od Španca.
Odpri galerijo
Rafael Nadal je skupno v Parizu dobil 93 dvobojev in izgubil le dva. FOTO: Reuters
PARIZ – Je premagati Rafaela Nadala na Roland-Garrosu najtežji izziv v športu? Vprašanje je vzniknilo, potem ko je Španec s finalno zmago nad Dominicom Thiemom (6:3, 5:7, 6:1, 6:1) peščeni teniški turnir za veliki slam dobil še dvanajstič, kar je absolutni rekord. Če že ni najtežja stvar, je to gotovo ena od najtežjih, statistika Španca je namreč na OP Francije strah vzbujajoča: v 15 letih je dobil 93 dvobojev in izgubil le dva.
Smrt, davki in zmaga Nadala na Roland-Garrosu bi lahko dejali, da so edine zanesljive stvari, saj je Rafova prevlada v Parizu zares dih jemajoča. Odkar je leta 2005 prestal ognjeni krst, sta ga tam ugnala le Robin Söderling (2009) in Novak Đoković (2015). A letos dolgo ni kazalo, da bi lahko tako prepričljivo prišel do nove lovorike. Šele v Rimu, na zadnjem večjem turnirju pred Parizom, je vpisal prvi naslov v sezoni, pred tem je izgubil tri zaporedne polfinale. Nad takšnimi rezultati bi bila večina navdušena, pri peščenem kralju pa so vzbujali skrb. Bil je najbolj nezadovoljen s predstavo ob zmagi v uvodnem dvoboju Barcelone proti Leonardu Mayerju.
»Po Indian Wellsu sem bil tako telesno kot mentalno na zelo nizki ravni. Nisem užival, saj me je skrbelo za zdravje, bil sem preveč negativen. In po prvem dvoboju v Barceloni sem ostal sam nekaj ur v sobi in razmišljal o tem, kaj se dogaja, kaj moram storiti. Ena možnost je bila, da si vzamem premor, druga, da močno spremenim svoj odnos in razmišljanje. Odločil sem se za drugo in odtlej je šlo vsak dan vsaj malo na bolje. Zame osebno je največje zadovoljstvo, da sem lahko spremenil tok stvari,« se je trenutka, ko si je nastavil ogledalo, spomnil 33-letni španski matador, za katerega je bila zmaga toliko bolj čustvena, ker je za njim še eno težavno obdobje.
Lahko bi rekli 18 mesecev, potem ko je lani odigral le sedem turnirjev, na dveh – OP Avstralije in OP ZDA – se je vdal zaradi poškodbe, po zadnji (koleno) se je odločil še za operacijo gležnja. Letos se je zaradi kolena vdal v Indian Wellsu, posledično je izpustil Miami. »Menim, da sem v karieri zaradi poškodb izgubil najmanj 15 ali še več nastopov na grand slamih. Res je bilo težko. Tudi v zadnjih 18 mesecih je bilo preveč težav, zato sta zadnja sva tedna toliko bolj posebna,« o dodani vrednosti pokala mušketirjev pravi Nadal, ki se tako rekoč vso kariero bori z zdravstvenimi težavami.
Seveda je njegov način igre telesno veliko zahtevnejši kot denimo pri Rogerju Federerju, in če ne bi imel toliko težav, je vprašanje, ali bi bil Švicar rekorder po številu zmag za veliki slam (20). Že tako ali tako Rafa zaostaja le še za dva, najmanj v karieri, Federer se zdi dosegljiv. »Če sem iskren, se s tem ne obremenjujem. Ne moreš biti nenehno obremenjen, ker ima sosed večjo hišo, večji televizor, večji vrt. Sam ne gledam na tak način. Roger je moja motivacija, ne obsedenost. Želim hoditi po svoji poti. Če ga bom ujel ali prehitel, bo to izjemen dosežek, če ga ne bom, pa prav tako,« je razmišljal drugi igralec sveta, ki si bo zdaj vzel nekaj tednov premora, njegov naslednji turnir bo šele Wimbledon.
Rafael Nadal je skupno v Parizu dobil 93 dvobojev in izgubil le dva. FOTO: Reuters
Smrt, davki in zmaga Nadala na Roland-Garrosu bi lahko dejali, da so edine zanesljive stvari, saj je Rafova prevlada v Parizu zares dih jemajoča. Odkar je leta 2005 prestal ognjeni krst, sta ga tam ugnala le Robin Söderling (2009) in Novak Đoković (2015). A letos dolgo ni kazalo, da bi lahko tako prepričljivo prišel do nove lovorike. Šele v Rimu, na zadnjem večjem turnirju pred Parizom, je vpisal prvi naslov v sezoni, pred tem je izgubil tri zaporedne polfinale. Nad takšnimi rezultati bi bila večina navdušena, pri peščenem kralju pa so vzbujali skrb. Bil je najbolj nezadovoljen s predstavo ob zmagi v uvodnem dvoboju Barcelone proti Leonardu Mayerju.
»Po Indian Wellsu sem bil tako telesno kot mentalno na zelo nizki ravni. Nisem užival, saj me je skrbelo za zdravje, bil sem preveč negativen. In po prvem dvoboju v Barceloni sem ostal sam nekaj ur v sobi in razmišljal o tem, kaj se dogaja, kaj moram storiti. Ena možnost je bila, da si vzamem premor, druga, da močno spremenim svoj odnos in razmišljanje. Odločil sem se za drugo in odtlej je šlo vsak dan vsaj malo na bolje. Zame osebno je največje zadovoljstvo, da sem lahko spremenil tok stvari,« se je trenutka, ko si je nastavil ogledalo, spomnil 33-letni španski matador, za katerega je bila zmaga toliko bolj čustvena, ker je za njim še eno težavno obdobje.
Ob najmanj 15 velikih slamov v karieri
Lahko bi rekli 18 mesecev, potem ko je lani odigral le sedem turnirjev, na dveh – OP Avstralije in OP ZDA – se je vdal zaradi poškodbe, po zadnji (koleno) se je odločil še za operacijo gležnja. Letos se je zaradi kolena vdal v Indian Wellsu, posledično je izpustil Miami. »Menim, da sem v karieri zaradi poškodb izgubil najmanj 15 ali še več nastopov na grand slamih. Res je bilo težko. Tudi v zadnjih 18 mesecih je bilo preveč težav, zato sta zadnja sva tedna toliko bolj posebna,« o dodani vrednosti pokala mušketirjev pravi Nadal, ki se tako rekoč vso kariero bori z zdravstvenimi težavami.
Seveda je njegov način igre telesno veliko zahtevnejši kot denimo pri Rogerju Federerju, in če ne bi imel toliko težav, je vprašanje, ali bi bil Švicar rekorder po številu zmag za veliki slam (20). Že tako ali tako Rafa zaostaja le še za dva, najmanj v karieri, Federer se zdi dosegljiv. »Če sem iskren, se s tem ne obremenjujem. Ne moreš biti nenehno obremenjen, ker ima sosed večjo hišo, večji televizor, večji vrt. Sam ne gledam na tak način. Roger je moja motivacija, ne obsedenost. Želim hoditi po svoji poti. Če ga bom ujel ali prehitel, bo to izjemen dosežek, če ga ne bom, pa prav tako,« je razmišljal drugi igralec sveta, ki si bo zdaj vzel nekaj tednov premora, njegov naslednji turnir bo šele Wimbledon.
