Sosed v Katarju spravlja v obup slavne milijonarje
Na velikih nogometnih tekmovanjih navijači in mediji od nekdaj častijo predvsem neustavljive napadalce in najboljše strelce. Nihče pa ne more prezreti velike vloge vratarjev. In tako je tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu. Yassine Bounou je na petih zahtevnih tekmah prejel zgolj en (avto)gol in postal veliki maroški junak. Hugo Lloris je s številko 1 kapetan in vodja šampionske francoske reprezentance. Zaradi imenitnih obramb enajstmetrovk Argentinci častijo Emiliana Martineza, Hrvati Dominika Livakovića.
Livaković je vendarle poseben primer med vratarji polfinalistov mundiala 2022. Čez mesec dni bo dopolnil 28 let, vendar si še vedno ni utrl poti h kakšnemu od tujih klubov – odraščal je pri NK Zagreb, od leta 2015 je član Dinama – in tudi v hrvaški reprezentanci je potreboval obilo potrpljenja. Na SP 2018 je bil druga rezerva za odličnega Danijela Subašića, po njegovi upokojitvi je najprej dobil priložnost Lovre Kalinić. Šele ko si je ta privoščil niz napak, je prišel na vrsto eden od sodobnih junakov naših južnih sosedov, ki se je v treh tednih prebil v najožji krog kandidatov za najboljšega vratarja nogometnega praznika v Katarju. Doslej je namreč prejel le en gol v rednem delu tekem (proti Kanadi) in enega v podaljških (proti Braziliji), ubranil tri enajstmetrovke Japoncem, eno Brazilcu Rodrygu, Marquinhosu pa je pomagal pri odločilnem strelu v vratnico.
O podcenjenosti mož med vratnicama priča podatek, da na SP izbirajo najboljšega šele od leta 1994, ko je lovoriko prejel Belgijec Michel Preud'homme. Njegovi nasledniki so bili Francoz Fabien Barthez (1998), Nemec Oliver Kahn (2002), Italijan Gianluigi Buffon (2006), Španec Iker Casillas (2010), Nemec Manuel Neuer (2014) in Belgijec Thibaut Courtois (2018). Kljub Livakovićevim izjemnim predstavam zdaj zveni skoraj neverjetno, da so ga začeli primerjati z naštetimi legendami, saj je prispel na mundial s šele 53. tržno vrednostjo med najboljšimi vratarji sodobnega časa. Po Transfermarktu znaša 8,5 milijona evrov, torej precej zaostaja za Courtoisom (60 milijonov evrov), ki se je letos poslovil že v skupinskem delu tekmovanja, Gianluigijem Donnarummo (50), ki se z Italijo sploh ni uvrstil med 32 najboljših reprezentanc na svetu, in Brazilcem Alissonom Beckerjem (50).
Šele 14. L'Equipova desetica
Slednji je v petek ostal v popolni Livakovićevi senci. Med četrtfinalnim soočenjem ni ubranil niti enega strela tekmecev, Hrvat pa jih je zbral kar 11, štiri ob poskusih slovitega Neymarja. Ugledni francoski L'Equipe, znan zaradi strogosti pri ocenjevanju nogometašev, mu je za opravljeno delo namenil popolno desetico, kar se je v 76 letih časnika primerilo le 14-krat. Dvakrat je maksimalno oceno prejel le Lionel Messi v letih 2010 in 2012 v dresu Barcelone. Zato mnogi napovedujejo, da bo nova vratarska zvezda po vrnitvi s SP hitro našla bogatega delodajalca. Njegov nastop proti Braziliji je med drugimi spremljal s tribune Bayernov izvršni direktor Oliver Kahn, ki mora najti hitro rešitev, saj si je Manuel Neuer po vrnitvi s SP zlomil nogo med smučanjem.
»V Katarju pridno izkoriščamo izkušnje s prejšnjega SP. Naučili smo se, da se moramo boriti do zadnjega atoma energije in da se morajo papirnati favoriti dokazati na igrišču. Za Brazilce smo vsi menili, da igrajo najbolje. Kot posamezniki so res najboljši, mi pa smo še enkrat potrdili, da smo odlično moštvo,« ocenjuje v Zadru rojeni Livaković, ki je podedoval kar nekaj nogometnih genov. Njegova mama Manuela je namreč sestrična legendarnega napadalca Josipa Skoblarja.
To zdaj vedo tudi Brazilci, ki se do zanje črnega petka niso pretirano zanimali za zgodovino hrvaškega nogometa. Razmišljali so že o južnoameriškem derbiju z Argentino v polfinalu, toda od osvojitve petega šampionskega naslova na SP 2002 jih je še enkrat izločila evropska reprezentanca. Niz je začela Francija v četrtfinalu 2006, nadaljevale pa Nizozemska v četrtfinalu 2010, Nemčija v polfinalu 2014, Belgija v četrtfinalu 2018 in Hrvaška letos. Eduardo Brozovič
