Športni val Sredozemlja bo pljusknil v Alžirijo
Roko na srce, sredozemske igre (SI) niso več vrhunsko športno tekmovanje, tudi zaradi tega, ker udeleženke zdaj ne pridejo v najmočnejših zasedbah, ki bi bilo razvpito kot olimpijske igre ali svetovna in evropska prvenstva v globalno razširjenih in priljubljenih športnih panogah. A SI imajo nekaj, česar nima nihče.
Ne pozabimo, Sredozemlje je zibelka civilizacije, antična Grčija nas s svojo poetično noto in lepoto kar vabi, da bi znova zaužili nekaj tega legendarnega helenskega duha. Stari Rim? Lahko obrnemo palec gor ali pa dol!
A iz turistične nostalgične romantike v kruto stvarnost. Na letošnjih 19. sredozemskih igrah v alžirskem Oranu, slovesno jih bodo odprli v soboto, bodo nastopile tudi države, kjer ne leti golob z oljčno vejico kot izrazom miru. Hrvaške, tudi kosovske in muke Bosne in Hercegovine so še danes neizbrisna travma, Sirija, Libanon, Libija, tudi tam se rane še dolgo ne bodo zacelile, če se sploh bodo.
V Oranu bodo tekmovali v 25 športih, eden je tako značilen za Mediteran, da bi si kar takoj natočili bevando, vino, zmešano z vodo. Balinanje, namreč. Že stari Grki in Rimljani so svoja gosta rdeča vina mešali z vodo, da so dobili osvežilno pijačo z manjšo vsebnostjo alkohola.
Saj smo že omenili, da je Sredozemlje nekaj povsem posebnega! Idejo za SI je leta 1948 podal doktor političnih znanosti turškega rodu Mohamed Taher Paša, predsednik Olimpijskega komiteja Egipta in podpredsednik mednarodnega, želel si je, da bi bile igre simbol miru med različnimi kulturami v Mediteranu.
Na olimpijskih igrah leta 1948 v Londonu so nacionalni komiteji zemljepisno vpletenih držav idejo pozdravili, tri leta pozneje so bile prve SI v egipčanski Aleksandriji. Simbol SI, prav tako so na štiri leta kot olimpijada, leto po njej, so podobno kot na OI krogi. V Sredozemlju so trije v beli barvi, saj predstavljajo tri celine, Evropo, Afriko in Azijo ob Mediteranskem morju. Spodnji del krogov je valovit zaradi ... seveda, Sredozemskega morja! Videti je, kot da se krogi potapljajo v vodo.
Slovenija za sosedo
Dvanajst držav je že gostilo igre Sredozemlja: Egipt (1951, Aleksandrija), Tunizija (1967, 2001, obakrat Tunis), Alžirija (1975, Alžir) in Maroko (1983, Casablanca) iz Afrike; iz Evrope šest: Španija (1955, Barcelona, 2005, Almeria, 2018, Tarragona), Italija (1963, Neapelj, 1997, Bari, 2009, Pescara), Turčija (1971, Izmir, 2013, Mersin), Jugoslavija (1979, Split, od takrat obstaja tudi znamenje SI), Grčija (1991, Atene) in Francija (1993, Languedoc-Roussillon). Azijski Libanon jih je imel leta 1959 v Bejrutu, Sirija 1987 v Latakiji. Naslednje SI bodo leta 2026 v italijanskem Tarantu.
Zanimivo je, da zaradi imena iger nobeno mesto v notranjosti omenjenih držav ni gostilo mediteranskih iger, izjema je bila Casablanca. Saj je prav tako ob morju, toda atlantskem. Seveda tudi na sredozemskih igrah športniki in športnice želijo okinčanje s kolajnami. Na večni lestvici po osvojenih kolajnah vodi Italija z 876 zlatimi, 740 srebrnimi in 687 bronastimi, skupaj ima 2303 odličja. Druga je Francija (631, 576, 533, 1740), tretja Turčija (339, 243, 278, 860).
Na petem mestu za Španijo je Jugoslavija (199, 177, 182, 558). Na 12. mestu tik za Hrvaško (51, 62, 69, 182) je Slovenija, doslej je zbrala 49 zlatih, 56 srebrnih in 90 bronastih odličij, skupaj 195. Torej ima vsega skupaj več kolajn kot južna soseda, a manj zlatih. Takoj za Slovenijo je Srbija (49, 53, 75, 177). Sredozemlje je torej bogato zgodovinsko, kulturno, po ravno takšnih spomenikih, z odlično hrano, pijačo, soncem in ... vrhunskim športom! Jutri pa o slovenski reprezentanci.
