Srce parajoče sporočilo slovenske tenisačice, prekinila je kariero
»Z vami sem želela deliti nekaj misli, o tem, kaj se zadnjih nekaj mesecev dogaja. Ne maram pisati o osebnih zadevah, ker ne čutim potrebe, da svoje osebne zadeve razlagam komurkoli, a se mi zdi, da je pomembno, da vidite celotno sliko (ne samo sliko na družabnih omrežjih) in če lahko to komu pomaga, še toliko bolje,« s temi besedami je svojo osebno izpoved na družabnih omrežjih začela uspešna slovenska teniška igralka Kaja Juvan.
Razkrila je, da nekateri vedo, da je decembra lani izgubila očeta. Umrl je za rakom. »Od takrat je res težko, ker sem izgubila osebo, ki mi je bila zelo blizu.« Pravi, da je bila to ena izmed najhujših stvari v njenem življenju in da je nihče ni mogel pripraviti na to. »Proces žalovanja je zame zelo težek. Včasih sem zelo utrujena in čustvena že samo od tega, da normalno funkcionira, kar mi močno otežuje treniranje in tekmovanje.
Kaja je priznala, da ima vzpone in padce, boljše in slabše dneve, a da je bolečina še vedno zelo prisotna. »Mislim, da nikoli ne bo šla popolnoma stran, a se učim, da ta bolečina prihaja iz ljubezni in mislim, da se boleči spomini počasi spreminjajo v spomine, ki ji vse bolj cenim.« Pravi, da je zaradi močnih čustev težko tekmovati in biti konsistenten. »Vsi, ki so me v preteklosti videli igrati tenis, vedo, kako zelo rada imam tenis in kako rada zmagujem in se borim na igrišču. V zadnjem času je to zelo težko. »Včasih sem zelo motivirana, včasih pa v stresu in žalostna. Oče je imel rad tenis in rad me je gledal, želel si je, da bi nadaljevala tudi, ko ga ne bo več. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj sem nadaljevala s turnirji, ko je umrl. V zadnjem času mi je uspelo nekajkrat zmagati in na to sem izjemno ponosna, a sem tudi vse bolj in bolj utrujena. To je tudi razlog, zakaj sem se odločila, da se nekoliko upočasnim in se vrnem, ko bom čutila, da je pravi čas.«
Zapisala je, da bo vsak dan sproti videla, kako se bo počutila in sproti odločila. »Tenis je ena izmed mojih najljubših stvari, je moja služba in verjamem, da sem lahko res dobra. Ob tem je dodala, da prioriteta ostaja, da se bo počutila dobro in v njem uživala. Za konec se je še zahvalila vsem, ki ji v teh težkih trenutkih stojijo ob strani.
»Ne glede na vse sem zelo hvaležna za očeta in vse, kar me je naučil v letih, ki sem jih preživela z njim. Če želimo, ali ne, smrt je normalen del življenjskega ciklusa in dejstvo je, da se moramo vsi nekoč soočiti z njo, a to ne pomeni, da je bolečina zaradi tega, kaj manjša. Na koncu sem imela priložnost očetu povedati, kako zelo rada ga imam,« je še dodala in svojim sledilcem položila na srce, naj objamejo svojo družino, ljubljene in jim povedo, kako radi jih imajo, saj nihče ne ve, koliko časa še ima pred seboj.
