ODBOJKA
Srebrne hrvaške pravljice ne bi primerjal s slovensko
Tinetu Urnautu prija dolg letošnji odmor po koncu klubske sezone v odbojki. Kapetan naše reprezentance bi rad otrokom omogočil, kar je doživljal sam.
Odpri galerijo
KRANJSKA GORA – Med odbojkarskimi reprezentanti, ki jim je dolg letošnji odmor po koncu klubske sezone prijal, je tudi kapetan Tine Urnaut, eden od osmih nosilcev igre, ki so preskočili zlato evropsko ligo: "Odkar sem v reprezentanci, smo imeli domala vsa poletja zasedena brez daljših odmorov." Slovencev letos v novonastali ligi narodov ni bilo zraven, Tine pa si je vseeno ogledal nekaj tekem, pri čemer je bil pozoren na tekmece v skupinskem delu SP. "Italija je precej menjala postavo, Argentini je manjkala polovica standardnih igralcev, tako da njena slika ni bila realna. Sicer je večina ekip igrala na podobni ravni in so bile premagljive, z izjemo dveh ali treh, ki izstopajo. Presenetilo me je, kako dobro so Rusi odigrali finale. Glede na kader in formo je reprezentanca, ki ta čas najbolj izstopa. Če bo tako na SP, bo zelo težko premagljiva, stopničko nad drugimi," je prepričan Urnaut. Pred SP izbrance Slobodana Kovača čaka močan domač pripravljalni turnir. "Z ZDA prihaja ena od treh reprezentanc, ki je stalno v vrhu, tudi Kanadčani in Iranci so kakovostni, prej nas čakata še prijateljska dvoboja z močnimi Nemci," poudarja Korošec, za katerega bo letošnje SP še bolj domače, ker si že dolgo kruh služi v Italiji: "Firence so blizu mojega zdajšnjega delodajalca, navijači so mi že pisali, da pridejo stiskat pesti." Pred zadnjo klubsko sezono se je iz enega italijanskega velikana (Trentina) preselil k drugemu (Modeni), s katerim je po porazu s Civitanovo obstal v polfinalu DP, z njim pa ima pogodbo še za eno sezono.
Najbolj so ga navdušili Hrvati
"Ena sama točka nam je zmanjkala pri obeh polfinalnih porazih po petih nizih. Malenkosti, tudi sodniške odločitve, lahko v takem trenutku spremenijo izid tekme, polfinala, prvenstva. Liga je bila izjemno zanimiva, močna, naporna, konkurenčna, dogajati se je začelo, da moštva naletijo na ekipe, ki jih domala ne morejo premagati – Civitanova Perugie, mi Civitanove, prvakinja Perugia pa že štiri sezone ni ugnala nas," je pojasnil 29-letni sprejemalec, ki zre tudi v prihodnost. Z zdaj že tradicionalnim kampom, ki se ga je letos udeležilo 80 otrok, skrbi za odbojkarski podmladek. Ko je bil še otrok, je bil to edini tabor v Savudriji. "Ko sem se vrnil domov, sem že komaj čakal, da sem se lahko prijavil na naslednjega. Ogromno sem se naučil, se družil z vrstniki, sklepal prijateljstva in se odlično zabaval. Zdajšnjim rodovom bi rad omogočil, da doživijo, kar sem sam, ko sem odraščal. Na kampu se lahko družijo in veliko naučijo od dobrih trenerjev, potem pa to odnesejo v klube, v svoj odbojkarski svet." Na nedavnem nogometnem mundialu ga je navdušila Hrvaška: "Malo mi je žal prvih dveh nesrečno prejetih zadetkov v finalu, v nasprotnem bi bila tekma povsem drugačna, saj so Hrvati fantastično igrali proti telesno in morda tudi taktično dominantni Franciji. Glede na to, da so viseli na zelo tanki nitki, ali se bodo sploh uvrstili na SP, je to še en dokaz, da se s trdim in kakovostnim delom, izkušnjami in pravim pristopom na tekmah lahko zelo daleč pride." Srebrne hrvaške pravljice ne bi primerjal s srebrno slovensko odbojkarsko: "Mi smo bili, z domala nespremenjeno ekipo, že dolgo blizu vrha. Ko je prišel Andrea Giani, ni storil nobene revolucije, le nekaj stvari je postavil na svoje mesto. Igrali smo kot ekipa, dajali vse drug za drugega in prišli tako daleč."
Najbolj so ga navdušili Hrvati
"Ena sama točka nam je zmanjkala pri obeh polfinalnih porazih po petih nizih. Malenkosti, tudi sodniške odločitve, lahko v takem trenutku spremenijo izid tekme, polfinala, prvenstva. Liga je bila izjemno zanimiva, močna, naporna, konkurenčna, dogajati se je začelo, da moštva naletijo na ekipe, ki jih domala ne morejo premagati – Civitanova Perugie, mi Civitanove, prvakinja Perugia pa že štiri sezone ni ugnala nas," je pojasnil 29-letni sprejemalec, ki zre tudi v prihodnost. Z zdaj že tradicionalnim kampom, ki se ga je letos udeležilo 80 otrok, skrbi za odbojkarski podmladek. Ko je bil še otrok, je bil to edini tabor v Savudriji. "Ko sem se vrnil domov, sem že komaj čakal, da sem se lahko prijavil na naslednjega. Ogromno sem se naučil, se družil z vrstniki, sklepal prijateljstva in se odlično zabaval. Zdajšnjim rodovom bi rad omogočil, da doživijo, kar sem sam, ko sem odraščal. Na kampu se lahko družijo in veliko naučijo od dobrih trenerjev, potem pa to odnesejo v klube, v svoj odbojkarski svet." Na nedavnem nogometnem mundialu ga je navdušila Hrvaška: "Malo mi je žal prvih dveh nesrečno prejetih zadetkov v finalu, v nasprotnem bi bila tekma povsem drugačna, saj so Hrvati fantastično igrali proti telesno in morda tudi taktično dominantni Franciji. Glede na to, da so viseli na zelo tanki nitki, ali se bodo sploh uvrstili na SP, je to še en dokaz, da se s trdim in kakovostnim delom, izkušnjami in pravim pristopom na tekmah lahko zelo daleč pride." Srebrne hrvaške pravljice ne bi primerjal s srebrno slovensko odbojkarsko: "Mi smo bili, z domala nespremenjeno ekipo, že dolgo blizu vrha. Ko je prišel Andrea Giani, ni storil nobene revolucije, le nekaj stvari je postavil na svoje mesto. Igrali smo kot ekipa, dajali vse drug za drugega in prišli tako daleč."