Stojanović − Kek: nov vrhunec desetletnega dvoboja

RIGA – Drevi ne bo šlo zgolj za izjemno pomemben kvalifikacijski večer Latvije in Slovenije, ampak tudi za trenerski dvoboj Matjaža Keka in Slaviše Stojanovića, torej strokovnjakov, ki sta si ob koncu leta 2011 zamenjala glavno vlogo v slovenski nogometni reprezentanci. Čeprav Kek in Stojanović ne izžarevata dodatnega tekmovalnega naboja, bo pod drobnogledom prav njuno merjenje moči, ki ima daljšo brado, kot se zdi na prvi pogled.

Ko nogometna oblast z Aleksandrom Čeferinom na čelu leta 2011 – po neuspešnem ciklusu bojev za EP 2012 – ni podaljšala pogodbe tedanjemu selektorju Matjažu Keku, je dobil priložnost prav Slaviša Stojanović. Sprememba, o kateri se je v zakulisju govorilo že od marca istega leta, ni prinesla načrtovane rezultatske renesanse, pozneje je dobil priložnost Srečko Katanec. Toda Kek in Stojanović tedaj nista razčistila svojega odnosa, o primopredaji ni bilo ne duha ne sluha, drevi bo zato gotovo več kot le navaden nogometni večer.
 

Kek: Slaviša ne more biti bolj motiviran

»Slovenski obračun v Rigi? Na neki način imate prav, kot da ne bi bila skupina G že dovolj tekmovalna in izenačena, smo dobili z menjavo na latvijski klopi dodaten izziv in naboj. Tekma v Rigi seveda ne bo navaden sprehod za nas, tri dni za Celovcem nas tu čaka velikanski izziv. Toda, verjemite mi, ne znam si predstavljati, da bi bil Slaviša Stojanović bolj motiviran kot jaz. Mislim, da bova želela oba narediti vse za zmago, kar je edino pravilno in športno,« je zatrdil slovenski selektor, nato pa dodal:

»Zanima me le zmaga, saj po tekmi z Avstrijo nimamo več izbire. Tako se bomo tudi postavili na igrišču in odločno krenili po tri točke.«
Matjaž Kek bo vodil svojo 53. tekmo na klopi članske reprezentance (bilanca 20-11-21), Stojanović je v letih 2011 in 2012 zbral 9 tekem (2-2-5), toda danes bosta vendarle začela z ničle.

»Drži, to je posebna priložnost, prva v zgodovini Slovenije. Mi moramo začeti zbirati točke, in sicer čim prej. Zavedamo se svojega položaja v skupini, ki je izjemno zahtevna, čeprav imamo v mislih triletni načrt rasti, ki smo ga sprejeli z vodstvom zveze. Lažje je, kadar sta v skupini dva močna, npr. Italija in Anglija, drugi pa izenačeni. V tej skupini pa so vsi z izjemo Poljske enako močni, in to je težje za nas. Želimo narediti več kot doslej. S Poljsko smo odigrali zares dobro tekmo, zelo direktno smo igrali, toda pozneje so se nam pripetili vzponi in padci. Če me sprašujete o Keku: nimam dodatnih motivov, želim biti le boljši kot v petkovi tekmi z Izraelom,« je Slaviša Stojanović strnil pričakovanja pred drevišnjim snidenjem z Mariborčanom.
 

Nekoč dvoboj Birsa − Stevanović

Začetek njune zgodbe vendarle datira v starejše obdobje kot konec leta 2011, ko je nasledil Keka na čelu slovenske reprezentance. V prvih mesecih Kekovega prvega mandata je namreč Slovenijo zaposlovala polemika o tem, kdo je boljši: nogometaši Gorice ali Domžal, ki jih je med letoma 2002 in 2008 uspešno vodil Stojanović. To so bile primerjave Handanovića, Kirma, Ljubijankića, Stevanovića, Matića, Žinka in Rakovića s primorskimi upi Šulerjem, Jokićem, Birso, Komcem in Mavričem. Kek je naredil korak naprej šele potem, ko se je odrekel – ob Aćimoviću, Čehu in Šišiću – tudi Matiću, Žinku, Rakoviću in Stevanoviću, popolno oblast pa prepustil Valterju Birsi. Tedaj so bili tudi mediji razdeljeni na goriške in domžalske ...

Bomo videli, kako bo nocoj. Stojanović, ki je najprej v slovenščini izrekel dobrodošlico gostujočim novinarjem, nato pa zaželel čim prejšnje okrevanje »prijatelju Igorju Benedejčiču«, pozna veliko adutov osem let starejšega Keka (49:57). Bo unovčil to prednost?

»To je zgolj teoretična prednost, nekatere sem res vodil tudi kot trener, poznam jih tako na igrišču kot ob njem. Toda na koncu bo štelo le to, kaj se bo zgodilo v pravem trenutku, torej od 21.45 naprej po tukajšnjem času. Seveda bomo poskušali izkoristiti določene slabosti, ki jih premore Slovenija,« je dodal Stojanović.