Štrikanje, ki bi ga zavidale celo babice

Kar koli boš delal, bodi v tem najboljši, bi lahko bil nasvet staršev najstniku. Slovenski rokometaši so ob odsotnosti bombarderjev z 10 metrov že dolgo primorani biti najboljši v – štrikanju. In prištrikali so si zmago proti Poljski (32:29), s katero so prevzeli vodstvo v skupini in se z eno nogo že uvrstili na evropsko prvenstvo. A glavni izziv je šele pred njimi. Za uvrstitev na olimpijske igre bodo v Berlinu morali prikvačkati in zarobiti pravo mojstrovino.

»Mi štrikamo že kar nekaj let, tako da to ni za nas nič novega. Kakršni smo, takšni moramo naprej,« se eden od mojstrov spretne in hitre igre brez visokega strelca Miha Zarabec ne obremenjuje preveč z odsotnostjo dveh najvišjih zunanjih igralcev Boruta Mačkovška in Nika Henigmana. Slovenska zunanja linija je bila zares nizka, ob Zarabcu (179) in Stašu Skubetu (178) sta jo tvorila Rok Ovniček (185) in Jure Dolenec (191). Na levi strani sta zaigrala povratnika Jaka Malus in Gregor Potočnik, slednji je pokazal, da lahko sproži tudi z razdalje. Na desni je Dolenca zamenjal Blaž Janc (187) in dal prostor na desnem krilu Gašperju Marguču, ki je ob vrnitvi v izbrano vrsto zabil osem golov. »Zaradi poškodb nekaterih ključnih igralcev smo bili primorani iskati druge rešitve v napadu, to nam je uspelo predvsem s hitrejšo igro. Zdaj lahko gremo samozavestno v Berlin,« se je več kot uspešno vrnil Gaši, ki ga zaradi osebnih razlogov ni bilo na SP v Egiptu.

Ljubo sanja o zlatu

Dvaintrideset doseženih golov proti visoki poljski obrambi je dober obet pred vročim vikendom, tekma bo v najlepšem spominu ostala Tadeju Mazeju, osamljenemu na levem krilu, ki je dosegel prve tri reprezentančne gole in selektorju Ljubomirju Vranješu pokazal, da velja nanj resno računati tudi v dvorani Maxa Schmelinga, kjer se bodo Slovenci jutri pomerili z Alžirijo, v soboto z Nemčijo in v nedeljo s Švedsko. Dve mesti vodita na OI v Tokiu. Položaj je podoben tistemu izpred petih let, ko so si Slovenci z Veselinom Vujovićem v Malmöju priigrali tretji olimpijski nastop v Riu, tekmeci pa so bili Iranci, Španci in gostitelji iz Švedske. Reprezentanca je sinoči z avtobusom odpotovala iz Zreč na Dunaj ter navsezgodaj poletela proti nemškemu glavnemu mestu. Vranješ je s seboj vzel tudi Deana Bombača, Dragana Gajića, Nejca Cehteta, Darka Cingesarja in Tilna Kodrina, ki proti Poljakom niso igrali, slednja sta še vedno vprašljiva za nastop. Tako Vranješ kot Dolenec sta pred odhodom izrazila ogromno željo, da se Slovenija prebije na OI. »Ena od stvari, ki mi manjkajo v karieri, je olimpijsko zlato. Sanjam, da bi ga osvojil s Slovenijo,« je dejal Ljubo, kapetan pa dodal: »To je bil štiriletni cilj, ki se je zavlekel v peto leto. Na Rio imam najlepše spomine, čeprav smo ga zapustili razočarani. Želim novo priložnost, ki se športniku ponudi le nekajkrat v karieri.«