NOGOMET
Ta čas ni realna niti zmaga na Malti
Slovenski nogometaši odpovedali na gostovanju v Dalmaciji.
Odpri galerijo
Josip Iličić je le nemočno krilil z rokami.
Kako in s kom naprej po Splitu? To je vprašanje za dobrih deset milijonov evrov, kolikor bodo prejele udeleženke eura 2024 v Nemčiji. Sloveniji v boju za Katar 2022 ne kaže dobro – namesto da bi bila sredi septembra tik pod vrhom skupine H, je po derbiju v Splitu potonila 20.000 milj pod morjem.
Poraz v Splitu spada v rubriko pričakovano in zaradi njega nikomur ni treba pasti v depresijo, zaradi septembrske podobe reprezentance pač. Najbrž se je pred sosedskim derbijem nabralo toliko razlogov za polom Slovencev kot še nikdar doslej. Prvič, Hrvati so dobro načrtovali vrhunec forme za edino tekmo na svojem stadionu – Zlatko Dalić je po remiju v Moskvi in zmagi v Bratislavi poslal nad Slovence svoje najboljše može, to je bila za goste ekipa »z drugega planeta«. Drugič, Slovencem so po marčevskem skalpu Hrvatov neupravičeno zrasla krila, dodatno so motivirali ognjevite, ki so jih v torek tako rekoč zmleli. In tretjič, na Poljudu je odpovedala večina ključnih akterjev gostov: Matjaž Kek se je zanesel na napačna imena, Slovenci pa so igrali brezvoljno in v prvem polčasu storili le štiri prekrške. Na tako cagav način ne bi ustavili niti ekipe z Deviških otokov ali Zanzibarja, kako naj bi svetovne podprvake?!
Da je selektor zamenjal (pre)več igralcev na pičlih treh tekmah, je vsaj delno pričakovano: prvič je bil brez Jasmina Kurtića, drugič brez Josipa Iličića, v tednu dni je treba odigrati tri tekme. Vse tri večere je začelo šest igralcev (Oblak, Balkovec, Mevlja, Stojanović, Lovrić in Šeško), v dobrih 270 minutah igre jih je dobilo priložnost 20. Slovaška, nam primerljiva reprezentanca, je poslala v ogenj na vseh treh dvobojih sedmerico (enega več), priložnost je dobilo 19 imen (eno manj).
Bolj bode v oči razpad sistema, ki smo ga prvič doživeli že marca na Cipru. »Pomembno je, da damo od sebe vse«, »Na igrišču si moramo pomagati« in »Ključni smo mi, moramo se pogledati« in podobne trditve, ki jih s težavo poslušamo zadnjih deset let, bi po tekmi v Splitu mejile na slog Montyja Pythona, v Alanu Fordu bi dodali: »Res nismo zabili gola, a se vsaj nismo borili.«
V seštevku smo v boju za Katar sestavili sanjsko tekmo s Hrvaško (1:0), zelo dober polčas ob porazu v Sočiju (1:2), srečno osvojeno točko s Slovaško (1:1) in tri nesprejemljive predstave s Ciprom (0:1), Malto (1:0) in Hrvaško (0:3). To je premalo za izbrano vrsto, ki se želi približati drugemu mestu. Za kadrovsko analizo bo še čas. Denimo: ali lahko neodgovorna Iličić in Stojanović igrata na isti strani igrišča na resni tekmi?
Več prespanih noči običajno prinese boljšo rešitev kot rokohitrske poteze v afektu. Kek ni prvič napovedal, da bo treba »sesti in videti, kako naprej«. Četudi je ta čas Katar od Slovenije oddaljen več kot 4000 km, kolikor loči Ljubljano in Doho, je v igri še vedno 12 točk, Slovenci pa bi lahko že oktobra zasukali položaj na lestvici z zmagama na Malti in z Rusijo v Mariboru. Dotlej je resda še dolga pot, brez zasuka v glavah – nekateri igralci tega niso zmožni – ni več realna niti zmaga na Malti.
Hrvati na vrhuKvalifikacije za SP, 6. kolo – Hrvaška : Slovenija 3:0, Rusija : Malta 2:0, Slovaška : Ciper 2:0; vrstni red: Hrvaška in Rusija po 13, Slovaška 9, Slovenija 7, Malta in Ciper po 4.
Poraz v Splitu spada v rubriko pričakovano in zaradi njega nikomur ni treba pasti v depresijo, zaradi septembrske podobe reprezentance pač. Najbrž se je pred sosedskim derbijem nabralo toliko razlogov za polom Slovencev kot še nikdar doslej. Prvič, Hrvati so dobro načrtovali vrhunec forme za edino tekmo na svojem stadionu – Zlatko Dalić je po remiju v Moskvi in zmagi v Bratislavi poslal nad Slovence svoje najboljše može, to je bila za goste ekipa »z drugega planeta«. Drugič, Slovencem so po marčevskem skalpu Hrvatov neupravičeno zrasla krila, dodatno so motivirali ognjevite, ki so jih v torek tako rekoč zmleli. In tretjič, na Poljudu je odpovedala večina ključnih akterjev gostov: Matjaž Kek se je zanesel na napačna imena, Slovenci pa so igrali brezvoljno in v prvem polčasu storili le štiri prekrške. Na tako cagav način ne bi ustavili niti ekipe z Deviških otokov ali Zanzibarja, kako naj bi svetovne podprvake?!
Da je selektor zamenjal (pre)več igralcev na pičlih treh tekmah, je vsaj delno pričakovano: prvič je bil brez Jasmina Kurtića, drugič brez Josipa Iličića, v tednu dni je treba odigrati tri tekme. Vse tri večere je začelo šest igralcev (Oblak, Balkovec, Mevlja, Stojanović, Lovrić in Šeško), v dobrih 270 minutah igre jih je dobilo priložnost 20. Slovaška, nam primerljiva reprezentanca, je poslala v ogenj na vseh treh dvobojih sedmerico (enega več), priložnost je dobilo 19 imen (eno manj).
Bolj bode v oči razpad sistema, ki smo ga prvič doživeli že marca na Cipru. »Pomembno je, da damo od sebe vse«, »Na igrišču si moramo pomagati« in »Ključni smo mi, moramo se pogledati« in podobne trditve, ki jih s težavo poslušamo zadnjih deset let, bi po tekmi v Splitu mejile na slog Montyja Pythona, v Alanu Fordu bi dodali: »Res nismo zabili gola, a se vsaj nismo borili.«
V seštevku smo v boju za Katar sestavili sanjsko tekmo s Hrvaško (1:0), zelo dober polčas ob porazu v Sočiju (1:2), srečno osvojeno točko s Slovaško (1:1) in tri nesprejemljive predstave s Ciprom (0:1), Malto (1:0) in Hrvaško (0:3). To je premalo za izbrano vrsto, ki se želi približati drugemu mestu. Za kadrovsko analizo bo še čas. Denimo: ali lahko neodgovorna Iličić in Stojanović igrata na isti strani igrišča na resni tekmi?
Matjaž Kek je po polomu v Splitu napovedal sestanek tudi z vodstvom NZS. FOTOgrafiji: Borut Živulović/Reuters
Več prespanih noči običajno prinese boljšo rešitev kot rokohitrske poteze v afektu. Kek ni prvič napovedal, da bo treba »sesti in videti, kako naprej«. Četudi je ta čas Katar od Slovenije oddaljen več kot 4000 km, kolikor loči Ljubljano in Doho, je v igri še vedno 12 točk, Slovenci pa bi lahko že oktobra zasukali položaj na lestvici z zmagama na Malti in z Rusijo v Mariboru. Dotlej je resda še dolga pot, brez zasuka v glavah – nekateri igralci tega niso zmožni – ni več realna niti zmaga na Malti.
