Tadej bi lahko še vsaj petkrat osvojil Tour
Ob omembi Bernarda Hinaulta so se nekoč tresli tekmeci, ki jih je mlel z izjemno močjo in napadalnim slogom dirkanja. Ob možnosti, da se bo srečal z njim, se še vedno zdrzne marsikateri spremljevalec kolesarstva, ki se mu zdi, da ne gre zobati češenj z nekom, ki so ga klicali Jazbec in Šef. A predstave o trdosrčnem serijskem zmagovalcu so zgrešene, Bernard Hinault, s katerim smo se pogovarjali ob robu predstavitve uvodnih italijanskih etap Toura 2024, je dostopen, zgovoren in duhovit 68-letni gospod.
Zadnja leta se veliko govori o vrnitvi romantičnih časov napadalnega in spektakularnega kolesarstva iz obdobja, ko ste dirkali vi. Se strinjate s tem?
»Vsekakor, današnje kolesarstvo mi je zelo všeč. Imamo mladi rod, ki ga ni strah napadati daleč od cilja. Gledamo zelo zanimive in lepe dirke, tega prej ni bilo videti dolga leta.«
V teh dneh so vas večkrat povprašali po morebitnem nasledniku, kolesarju, ki vam je v profesionalni karavani zdaj najbolj podoben. Ali v Tadeju Pogačarju vidite delček sebe?
»Da, on je tisti iz sedanjega rodu, ki je najbolj podoben Eddyju Merckxu in meni. Zmaguje v začetku sezone, lahko zmaga na Touru in na jesenskih dirkah ob koncu sezone, za nameček to počne v velikem slogu. Tako sva se najinih tekmovalnih sezon lotevala tudi z Merckxom.«
Na koliko Tourih lahko po vaši oceni še zmaga Pogačar, bi vas lahko dohitel pri petih zmagoslavjih na Elizejskih poljanah?
»Še vedno je zelo mlad, včasih pozabljamo, da šteje šele 24 let. Mislim, da lahko zmaga vsaj petkrat. In nič ne bi imel proti, če bi mu to uspelo.«
Vas lahko posnema ali prehiti pri lovljenju zmag na enodnevnih dirkah, vi ste dobili štiri od petih spomenikov, manjka vam le Milano–Sanremo. Pogačarju, ki je že dobil tri, poleg največje italijanske klasike manjka tudi francoska Pariz–Roubaix?
»Pogačar lahko zmaga na vseh dirkah, če si tako želi in se pripravi zanje, tako kot je to uspevalo Merckxu in meni. Evenepoel bo v prihodnje hud tekmec, a kljub temu mislim, da lahko Pogačar dobi vse spomenike. Če bo v pravi formi, lahko tudi v isti sezoni zmaga tako v Sanremu kot v Roubaixu.«
Po dolgem času sezono brez tovrstnih težav preživlja Primož Roglič. Kako ocenjujete njegovo zgodbo, od smučarskega skakalca do številke ena na svetovni kolesarski lestvici?
»Roglič je odličen kolesar, njegova zgodba je zanimiva, ni pa prva te vrste. Tudi pred njim so v kolesarstvo prihajali tekmovalci iz drugih športov in bili uspešni. V mojih časih je to uspelo nekdanjemu hitrostnemu drsalcu Ericu Heidnu. Roglič je izjemen športnik, ima zelo dobre kolesarske zmogljivosti, ki jih je zelo hitro po prihodu v karavano tudi izkoristil.«
Kako pa bi ga primerjali s Pogačarjem?
»Enako kot pri drugih tekmecih tudi pri Rogliču velja, da je Pogačar boljši v malodane vseh kolesarskih prvinah.«
Slovenski navijači si močno želijo, da bi tudi Rogliča videli v rumeni majici v Parizu, kar se je skorajda zgodilo leta 2020. Ocenjujete, da bi Roglič, ki je že dobil tri Vuelte in en Giro, lahko izpolnil zbirko tritedenskih dirk?
»Mislim da ne, je že prepozno. Njegovo priložnost vidim le v tem, da bi se za zmago srdito med seboj borila dva kolesarja, on pa bi kot tretji iz tega potegnil največ koristi. Če bi bil v Pogačarjevi koži in bi Jumbo Visma prihodnje leto prišla na Tour tako z Rogličem kot Vingegaardom, bi napadel že na prvih gorskih etapah in se otresel enega od njiju. Tako bi moral v nadaljevanju dirke nadzirati le enega.«
Kakšne pa bi bile Rogličeve možnosti, če bi zamenjal ekipo, kot se govori že večji del te sezone?
»To ne bi povečalo njegovih možnosti za zmago na Touru. Sprememba ekipe ne bi spremenila razmerja moči med najboljšimi.«
Pogovarjava se v Italiji, ki bo prihodnje leto prvič gostila štart Toura. Ste že bili v Sloveniji, vidite kaj možnosti, da bi našo državo, kot je Giro to storil že nekajkrat, nekoč obiskala tudi karavana Toura?
»V Sloveniji še nisem bil, vsekakor pa bi bilo gostovanje Toura izvedljivo, kar zadeva logistiko. Razdalja do Francije je podobna, kot bo prihodnje leto, ko se bo Tour začel v Italiji. Dogovoriti bi se bilo treba še marsikaj, izpolniti bi morali nekaj pogojev, a glede na trenutno težo Slovenije v svetovnem kolesarstvu to ne bi bilo nekaj nemogočega.«
