Tadej Pogačar je popoln kolesar
Tadej Pogačar je pri 23 letih malodane že postal legenda svetovnega kolesarstva. Pod njegove uspehe se je podpisal tudi Iñigo San Millan, 50-letni Bask z ameriškim potnim listom. Na univerzi v Koloradu raziskuje in predava o diabetesu, kardiometabolnih boleznih in raku, pri ekipi UAE pa skrbi za telesno pripravo najboljšega kolesarja na svetu.
Za Pogačarjem je še ena izjemna sezona, kaj pa pravijo številke na njegovih merilcih? Ali napreduje, kot ste pričakovali?
»To je vprašanje, na katero smo delno dobili odgovore že pred začetkom letošnje sezone. Na testiranjih so bili njegovi metabolični parametri boljši kot eno leto prej, tako smo že pred začetkom priprav in dirk vedeli, da je Tadej še močnejši, kot je bil v letu 2020. To je zaradi njegove starosti tudi predvidljivo, saj je bil tedaj star šele 22 let in bi moral iz sezone v sezono fiziološko še napredovati.«
Z dozorevanjem pri kolesarjih običajno pridejo večje obremenitve na treningih, ste tako ravnali tudi pri načrtovanju Pogačarjeve vadbe?
»Nekoliko smo jo prilagodili, vseeno pa smo poskušali stimulirati iste energetske sisteme v njegovem telesu. Moj besednjak morda ni najbolj atraktiven, vendar tako gledam na treniranje športnikov. Skozi izboljšave v različnih energetskih sistemih, v oksidacijskem sistemu, ki omogoča kurjenje maščob, odvajanje mlečne kisline iz mišic in izboljšuje delovanje mitohondrijev. To omogoča boljše kurjenje glukoze pri hujših naporih. Gre za zviševanje laktatnega praga, ukvarjamo se tudi s Tadejevimi anaerobnimi zmogljivostmi, vendar še nismo opravili veliko tovrstnega treninga. To je ena od rezerv, ki jih imamo.«
V prihodnjih sezonah torej tekmece čaka še boljša različica svetovne št. 1?
»Logično je tako, je pa tudi res, da še nisem delal s športnikom s tako izjemnimi genetskimi predispozicijami. Čeprav je videti še skoraj kot deček, je njegova metabolična notranjost daleč pred tekmeci. Del napredka je pravilen trening, del njegov genski zapis. Vsekakor se še razvija, ne vemo pa, kako bo potekal njegov razvoj. Pri številnih športnikih gre za negativno progresijo, prvo leto napredujejo za 10 odstotkov, naslednje za 5, nato za 3, 1 … Gre za napredek, vendar vedno manjši. Tadej bo gotovo napredoval, vendar ni jasno, ali bo njegov napredek še naprej pospešen ali se bo začel upočasnjevati.«
Če za primerjavo vzamemo Tour de France, na katerega vsi kolesarji pridejo na vrhuncu sezonske pripravljenosti, za katero zmago je Pogačar potreboval več moči, prvo ali drugo?
»V povprečju so bile njegove letošnje številke nižje kot lanske, čeprav so številni namigovali, da je njegova prevlada nečloveška. Manj vatov ni razvijal, ker bi bil slabše pripravljen, temveč ker ni bil tako močno izzvan kot leto prej. Najbližji tekmec je bil več kot pet minut za njim. Tadej ima na tritedenskih dirkah prestavo več v primerjavi s tekmeci. Pri tej starosti niti Eddy Merckx ni dosegal tega, kar sedaj uspeva Tadeju. Po moji oceni je popoln kolesar.«
