DIRKA PO FRANCIJI
Tadej Pogačar, serijska samozavest
Slovenski kolesarski zvezdnik ostaja miren tudi ob neprijetnih vprašanjih o dopingu.
Odpri galerijo
V Tignesu so ga spremljali številni slovenski navijači. FOTO: Dejan Javornik
Tadej Pogačar brani lansko zmago na Touru, kljub temu pa se je na prvi dan počitka znašel v zanj novem položaju – kot gospodar dirke še daleč pred ciljem v Parizu. Rumeno majico je v sezoni 2020 oblekel na predvečer prihoda na Elizejske poljane, ko jo je v vožnji na čas v 20. etapi slekel Primožu Rogliču, tokrat pa sta pred njim dva tedna na očeh tako kolesarske javnosti kot tekmecev.
Zdi se, da je 22-letni šampion s Klanca pri Komendi nared za vse izzive na kolesu in ob njem. Včasih je treba imeti srečo in ta je hotela, da smo si te dni v Tignesu delili hotel s Pogačarjevo ekipo UAE, sicer na koronski razdalji, ker sodimo vsak v svoj mehurček. Vendar je nekaj očitnega tudi na dveh metrih oddaljenosti, iz Pogačarja vejeta izjemna umirjenost in samozavest. Kaj ne bi, ko pa je v dveh alpskih etapah vsem tekmecem pokazal, da je ta čas daleč najmočnejši v karavani. Po devetih etapah ima pred drugouvrščenim Benom O'Connorjem (Ag2r) 2:01 prednosti, pred tretjeuvrščenim Rigobertom Uranom (EF) pa že 5:18.
Umirjeno in samozavestno je Pogačar deloval tudi, ko je na videokonferenci odgovarjal na neprijetna vprašanja. V kolesarstvu ni mogoče mimo namigov, da je vsakdo, ki odstopa od konkurence, dopingiran. »Imamo veliko kontrol, ki dokazujejo, da se motijo. V nedeljo so me trikrat testirali, dvakrat pred etapo in še enkrat po njej. Mislim, da je to najboljši dokaz,« je Pogačar odgovoril na vprašanje francoskega L'Equipa, pri katerem so sicer želeli vedeti tudi to, ali ga na kolesu žene ponos. Je z izjemnimi predstavami želel ovreči tudi namige, da ima okoli sebe prešibko ekipo, da bi ga v rumeni majici pripeljala do Pariza?
»Naša ekipa je že v petek vozila fenomenalno, v soboto smo bili izjemno motivirani, da dokažemo, da smo močni in da lahko prevzamemo nadzor nad dirko. Izšlo se je po naših načrtih, ponosen sem bil na to. Sem bil takšen že v mlajših letih? Če kdo ni verjel vame, sem vedno poskušal dokazati, da se moti. Takšen pač sem,« je povedal Pogi.
Med izpraševalci je bil tudi David Walsh, irski novinar, ki je med prvimi dopinga obtoževal Lancea Armstronga, Pogačarju pa ni postavljal tovrstnih vprašanj. Zanimalo ga je, kdaj je ugotovil, da ima izjemno zmožnost regeneracije, morda najboljšo na svetu. »V mladih letih sem vedel, da sem dober iz dneva v dan, vendar tega nisem razumel. Tedaj sem imel veliko trenerjev, ki so dejali, da lahko vsak dan kolesarim z enako močjo, pomen tega sem spoznal v mladinski kategoriji, ko smo začeli nastopati na etapnih dirkah.
Od tedaj sem se naučil veliko o sebi,« je povedal kapetan ekipe UAE, ki je pritrdil vprašanju, da je imel kljub lanski zmagi še kaj dokazati kolesarskemu svetu. »Ena največjih motivacij pred prvo letošnjo vožnjo na čas je bila, da dokažem, da nisem muha enodnevnica, da nisem lani na Touru zmagal le na eni sami dobri vožnji na kronometer. Rad pokažem vse, kar zmorem, vedno grem na dirko, da se izkažem po najboljših močeh,« Pogačar pravi, da šele zdaj kaže vso razkošnost svojega talenta. Lastne predstave ga niso presenetile, zaostanek tekmecev pa pripisuje tudi spletu nesrečnih okoliščin.
Zdi se, da je 22-letni šampion s Klanca pri Komendi nared za vse izzive na kolesu in ob njem. Včasih je treba imeti srečo in ta je hotela, da smo si te dni v Tignesu delili hotel s Pogačarjevo ekipo UAE, sicer na koronski razdalji, ker sodimo vsak v svoj mehurček. Vendar je nekaj očitnega tudi na dveh metrih oddaljenosti, iz Pogačarja vejeta izjemna umirjenost in samozavest. Kaj ne bi, ko pa je v dveh alpskih etapah vsem tekmecem pokazal, da je ta čas daleč najmočnejši v karavani. Po devetih etapah ima pred drugouvrščenim Benom O'Connorjem (Ag2r) 2:01 prednosti, pred tretjeuvrščenim Rigobertom Uranom (EF) pa že 5:18.
Umirjeno in samozavestno je Pogačar deloval tudi, ko je na videokonferenci odgovarjal na neprijetna vprašanja. V kolesarstvu ni mogoče mimo namigov, da je vsakdo, ki odstopa od konkurence, dopingiran. »Imamo veliko kontrol, ki dokazujejo, da se motijo. V nedeljo so me trikrat testirali, dvakrat pred etapo in še enkrat po njej. Mislim, da je to najboljši dokaz,« je Pogačar odgovoril na vprašanje francoskega L'Equipa, pri katerem so sicer želeli vedeti tudi to, ali ga na kolesu žene ponos. Je z izjemnimi predstavami želel ovreči tudi namige, da ima okoli sebe prešibko ekipo, da bi ga v rumeni majici pripeljala do Pariza?
»Naša ekipa je že v petek vozila fenomenalno, v soboto smo bili izjemno motivirani, da dokažemo, da smo močni in da lahko prevzamemo nadzor nad dirko. Izšlo se je po naših načrtih, ponosen sem bil na to. Sem bil takšen že v mlajših letih? Če kdo ni verjel vame, sem vedno poskušal dokazati, da se moti. Takšen pač sem,« je povedal Pogi.
Ni muha enodnevnica
Med izpraševalci je bil tudi David Walsh, irski novinar, ki je med prvimi dopinga obtoževal Lancea Armstronga, Pogačarju pa ni postavljal tovrstnih vprašanj. Zanimalo ga je, kdaj je ugotovil, da ima izjemno zmožnost regeneracije, morda najboljšo na svetu. »V mladih letih sem vedel, da sem dober iz dneva v dan, vendar tega nisem razumel. Tedaj sem imel veliko trenerjev, ki so dejali, da lahko vsak dan kolesarim z enako močjo, pomen tega sem spoznal v mladinski kategoriji, ko smo začeli nastopati na etapnih dirkah.
Od tedaj sem se naučil veliko o sebi,« je povedal kapetan ekipe UAE, ki je pritrdil vprašanju, da je imel kljub lanski zmagi še kaj dokazati kolesarskemu svetu. »Ena največjih motivacij pred prvo letošnjo vožnjo na čas je bila, da dokažem, da nisem muha enodnevnica, da nisem lani na Touru zmagal le na eni sami dobri vožnji na kronometer. Rad pokažem vse, kar zmorem, vedno grem na dirko, da se izkažem po najboljših močeh,« Pogačar pravi, da šele zdaj kaže vso razkošnost svojega talenta. Lastne predstave ga niso presenetile, zaostanek tekmecev pa pripisuje tudi spletu nesrečnih okoliščin.
