Tadej Pogačar v Šampanji brez šampanjca

Spektakel za gledalce, trpljenje za kolesarje, takšne so najbolj epske preizkušnje, med katere se je gotovo zapisala 9. etapa Toura. Dobre štiri ure brezkompromisnega dirkanja po gričih in makadamskih cestah Šampanje je bilo napeto kot najboljša srhljivka. Tadej Pogačar (UAE) in Remco Evenepoel (Soudal Quick Step) sta napadala, Primož Roglič (Red Bull Bora Hansgrohe) in Jonas Vingegaard pa sta se branila po najboljših močeh in se z izdatno pomočjo moštvenih kolegov tudi ubranila.

To je dan, ko lahko izgubiš Tour, je bila misel, ki se je pred začetkom 199 km dolge preizkušnje s startom in ciljem v Troyesu ter z 32 km makadama, razdeljenega na 14 odsekov, prikradla v misli vseh kandidatov za rumeno majico na cilju 21. julija v Nici.

Na srečo nikogar od velike četverice ni doletela takšna smola, čeprav je bilo nekaj kolesarjenja po robu. Pogačar je bil edini, ki nikoli ni bil v težavah, Vingegaard je bil nekajkrat na mejah zmogljivosti, tako kot Evenepoel. Roglič pa je svojim navijačem povzročal največ skrbi, saj je večkrat izgubil stik z najnevarnejšimi tekmeci. Že po drugem makadamskem odseku je zaostajal za dobre pol minute, vendar ga je njegova ekipa pripeljala nazaj v ospredje, v katerega se je po manjših zaostankih vračal vedno znova in, kar je najpomembneje, z velikimi tekmeci prikolesaril v cilj.

V boju za končno zmago, v katerem ima Pogačar pred prvim dnevom premora 33 sekund prednosti pred Evenepoelom, 1:15 pred Vingegaardom in 1:36 pred Rogličem, se ni zgodilo nič ključnega, čeprav se je vseskozi nekaj dogajalo. Pobeg dneva, ki je dal tudi zmagovalca etape Anthonya Turgisa (TotalEnergies), se je odpeljal že v uvodnem delu etape, ki bi bila za Vingegaarda precej bolj dramatična, če svoje naloge ne bi z odliko opravil njegov »telesni stražar« Jan Tratnik.

Anthony Turgis je bil najhitrejši med ubežniki. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Ko je Dancu 100 km pred ciljem počila guma, mu je 34-letni Idrijčan hitro odstopil svoje kolo in se tako poslovil od skupine favoritov, na čelu katere sta se vseskozi izmenjavali ekipi UAE in Visma Lease a Bike. Dirka bi lahko eksplodirala 77 km pred ciljem, ko sta Evenepoelovemu napadu sledila Pogačar in Vingegaard. Vodilna trojica je za seboj pustila tekmece in bi najbrž na vso moč nadaljevala pot do cilja, če bi bil v tej akciji pripravljen tempo narekovati tudi Vingegaard, ki se je tokrat zanašal predvsem na moč svojega moštva. To ga je rešilo še enkrat, ko je 22 km pred ciljem močno potegnil Pogačar in se je med njima že odprla vrzel. Christophe Laporte in Matteo Jorgenson sta ga s skupnimi močmi potegnila naprej v ospredje.

Komaj čaka nadaljevanje

»Bilo je kar zabavno, nisem pričakoval, da bo makadam tako grob, bilo je veliko peska in kamenčkov. Bolje bi bilo, če bi traso prevozili v obratni smeri, saj smo imeli v zadnjem delu veter v prsa, kar ni bilo ugodno za napade. Z Remcom sva gledala drug drugega, lahko bi se odpeljala skupaj, a je bilo zabavno, čeprav tega nisva storila,« je bil Pogi zadovoljen z etapo v Šampanji, čeprav ni dobil šampanjca za zmago.

Veseli se prvega dneva premora, a tudi komaj čaka na nadaljevanje dirke. »Imel sem zelo dobre noge, to je bil eden najtežjih dni Toura, počutil sem se zelo dobro, komaj čakam, da pridemo v prave gore. Zelo sem zadovoljen s položajem, naslednji konec tedna sta na vrsti dve težki etapi v Pirenejih. Sem samozavesten, noge so prave, ekipa je močna in uživam v dirkanju,« je še povedal Pogačar.

»Bilo je strmo in nekaj kolesarjev se je vkopalo, cesta je bila neprevozna, zato smo ostali zadaj. Nekaj sem moral tudi sam vložiti v to, da smo se vrnili v prvo skupino. V nadaljevanju je bilo vse bolj pod nadzorom, ta etapa je odkljukana, gremo naprej,« je bil bolj redkobeseden Roglič.

Primož Roglič se je večkrat dobro rešil iz težav. FOTO: Stephane Mahe/Reuters

Tratnik pa je razkril, da sta z Vingegaardom »odigrala« uigrano akcijo, ki sta jo prej ali slej pričakovala. »Bil sem živčen na startu, ker sem vedel, da imam pomembno nalogo, ves dan biti z Jonasom. Na srečo sem bil na pravem mestu ob pravem času in zamenjava kolesa je potekala gladko. Nato ni imel več težav, tako da mu je moje kolo očitno prineslo srečo,« je o reševanju svojega kapetana dejal Tratnik.