Tadej Pogačar zmagal za Urškino mamo
Karavana sopiha, Tadej Pogačar melje naprej. Tako bi lahko orisali predstave svetovne kolesarske številke ena v letu 2024, saj je bil 25-letnik s Klanca pri Komendi prepričljivo najboljši tudi na dirki Liege–Bastogne–Liege, na kateri se je vseh zasledovalcev otresel že 34 km pred ciljem, nato pa s prednostjo več kot poldruge minute slavil sedmo letošnjo in 70. karierno zmago.
Če k temu dodamo, da je v tej sezoni doslej dirkal le 10 dni, je njegova statistika strašljiva, kot tudi dejstvo, da si je pet letošnjih zmag prikolesaril s samostojnimi napadi daleč od cilja, najdaljši na Strade Bianche je meril 81 kilometrov. Za nameček tu ni taktičnih skrivalnic, pred startom vsake dirke pove, kje bo napadel, tekmeci pa nimajo odgovora na njegovo izjemno moč, četudi vedo, kaj se bo zgodilo.
70. zmago je včeraj slavil Tadej Pogačar.
Ta računica se letos Pogačarju ni izšla le na dirki Milano–Sanremo, na kateri zaradi ravninske trase njegove prednosti ne pridejo toliko do izraza, pa tudi njegovi pomočniki iz ekipe UAE marca še niso bili tako »naviti« in uigrani kot tokrat, ko so svoje delo opravili brezhibno. To posebej velja za dolenjski »lamborghini traktor« Domna Novaka, ki je za svojega kapetana in rojaka na ardenskih klancih pustil zadnji vat moči, če že ne duše in srca.
Na najstarejši klasiki, ki so jo prvič priredili davnega leta 1892, smo videli sanjsko predstavo slovenske druge violine, nato še mojstrovino ta čas najboljšega solista na svetu. Novak je na vsakem klancu neumorno narekoval ritem na čelu glavnine, o zahtevnosti so govorili izrazi na obrazih tekmecev, ki so nato z izjemno Richarda Carapaza – tudi ekvadorski as je zdržal le nekaj sto metrov – lahko le s pogledi pospremili Pogačarjev prvi in zmagoviti napad.
Nemočen je bil tudi Mathieu van der Poel, svetovni prvak in zmagovalec dvojčka po Flandriji ter Pariz–Roubaix, s katerim sta zdaj kot najuspešnejša aktivna kolesarja na spomenikih izenačena pri šestih zmagah. Pričakovati je, da bo Pogačar oktobra spet prevzel vodstvo, saj bo na sporedu dirka po Lombardiji, ki jo je slovenski zvezdnik dobil že trikrat.
Giro, Tour, OI in SP
Včeraj je slavil drugo zmago na »stari dami«, ki zanj še zdaleč ni bila rutinska. »Od starta je bil to obupen dan, z ekipo smo zato močno pritiskali, vzdrževali visok tempo, da nam je bilo toplo. Sicer pa je bil zame to tudi zelo čustven dan, pred dvema letoma sva morala domov zaradi Urškine mame, lani pa sem si tukaj zlomil roko. Zadnji dve leti sta bili zelo težki. Tokrat sem vozil za Urškino mamo. Vesel sem, da sem lahko spet zmagal na tej lepi dirki. Hvala vsem v ekipi, brez njih mi ne bi uspelo. Zelo sem čustven,« je Pogačar rajnki mami svoje zaročenke Urške Žigart posvetil zmago, s katero je dobil tudi zadoščenje za lanske težave.
Pred letom dni je padel pri hitrosti 70 km/h ter si zlomil roko in zapestje, kar je močno okrnilo njegove priprave za Tour, ki ga je končal na drugem mestu. Letos je po grozljivem padcu na dirki po Baskiji, v katerega je bil vpleten tudi Primož Roglič, v še hujših težavah lanski zmagovalec dirke po Franciji Jonas Vingegaard, Pogačar pa iz Belgije odhaja v življenjski formi. Ne glede na to, kaj se dogaja s tekmeci, je Pogi zgradil temelje za zgodovinsko sezono. Za pasom ima že sedem odmevnih zmag, pred njim pa je krstni nastop na Giru, na startu katerega 4. maja na papirju ne bo imel enakovrednega tekmeca. Nato so na vrsti še Tour, olimpijske igre, svetovno prvenstvo …
