Tadeja Pogačarja je zmanjkalo na zidu
Valonska puščica ne spada med peterico spomenikov, je pa prestižna ardenska klasika, ki kolesarske sladokusce navdušuje s spektakularnim ciljnim vzponom na Mur du Huy. Ta valonski zid, na katerem je včeraj zmago slavil Belgijec Dylan Teuns (Bahrain Victorious), pa očitno ni usojen slovenskima asoma Tadeju Pogačarju (UAE) in Primožu Rogliču (Jumbo Visma). Slednjega po lanskem 2. mestu, ko je imel zmago že na dosegu rok, a ga je v zadnjih metrih prehitel Julian Alaphilippe, tokrat ni bilo zraven.
Zaradi poškodbe, ki ga je pestila na dirki po Baskiji, bo preventivno izpustil zadnje preizkušnje ardenske pomladi – v tolažbo njegovim navijačem je, da očividci na cestah okoli Rašice poročajo, da na treningih po domačih cestah dosega »svetlobno« hitrost. Zato pa je prvo slovensko zmago na Valonski pušici spet lovil Pogačar, ki ima s to preizkušnjo neporavnane račune. Predlani je na zaključni 1,3 km dolg vzpon z 9,6-odstotnim povprečnim naklonom prišel v vodilni skupini, a mu je v boju za zmago, ki si jo je prikolesaril njegov sedanji moštveni kolega Marc Hirschi, odrezalo noge. Končal je na 9. mestu.
Lani je Pogi za nameček besen obstal na startu, saj njegovi ekipi UAE ob izjemno strogih belgijskih protikoronskih ukrepih niso pustili nastopiti zaradi ene okužene osebe v njenih vrstah. Včeraj je bil vendarle prvi favorit, a se mu je ponovil scenarij iz leta 2020. S svojimi pomočniki, med katerimi je bil tudi Jan Polanc, je do zaključka 202 km dolge dirke opravil vse, kot je moral – manjšo težavo je imel le 42 km pred ciljem, ko so mu morali zamenjati predrto sprednjo pnevmatiko.
Še 200 metrov pred ciljem mu je dobro kazalo, bil je skoraj z ramo ob rami s Teunsom, neuničljivim Alejandrom Valverdejem (Movistar) in Aleksandrom Vlasovom (Bora Hansgrohe), ki so se odpeljali uvrstitvam na oder za zmagovalce naproti. Pogi pa je nenadoma upočasnil in se moral zadovoljiti z 12. mestom.
Zalila ga je mlečna kislina
»Dirka in predvsem finiš je bil izjemno zahteven, dal sem vse od sebe. Šel sem prek sebe, da sem se 200 metrov pred ciljem prerinil v ospredje. Bil sem vesel, da sem še v igri, mislil sem, da mi bo uspelo, nato pa je moje noge zalila mlečna kislina. Komaj sem prišel do cilja,« je mučne zadnje metre orisal Pogačar, ki ima sicer za seboj sanjski začetek sezone, v katerem je slavil že sedem zmag. V načrtu ima tudi osmo pomladansko slavje, saj bo ta del tekmovalnega leta končal z nedeljsko dirko Liege–Bastogne–Liege, ki ima za Slovence povsem drugačen sloves kot Valonska puščica. Pogačar je na najstarejšem spomeniku z lansko zmago nasledil Rogliča. Tokratni neprepričljivi zaključek je med komentatorji sicer odprl vprašanje, ali je 23-letni slovenski zvezdnik v zadnjih dveh mesecih porabil že preveč nabojev, vendar pri Pogačarju ni pustil dvoma.
»Valonska puščica mi je sicer všeč, trasa je bila nekoliko drugačna, še zahtevnejša kot običajno, zaradi težave v zadnjem kilometru pa me nič ne skrbi pred nedeljsko dirko. Tega razpleta ne vidim kot znak slabosti, na enodnevnih dirkah je večkrat tako, da včasih ni tvoj dan. Podobno je bilo že predlani, tu sem bil 9., nato pa sem Liege–Bastogne–Liege končal v zmagoviti skupini. Izjemno sem motiviran za nedeljo,« je Pogačar tekmece opozoril, da na 254,7 km dolgi preizkušnji z več kot 4500 višinskimi metri ne namerava predati krone. Tako je razmišljal tudi Matej Mohorič, ki bo prav tako na startu. »Tadej na zadnjem klancu ne bo čakal na nikogar,« napad rojaka napoveduje prvi mož ekipe Bahrain Victorious.
