BOREC
Tekmecu pomagal, da je lahko šel na šivanje
Ljubljančan Uroš Jurišič čedalje glasneje trka na vrata. UFC Prvak ameriškega združenja Titan ima več zanimivih ponudb.
Odpri galerijo
Uroš Jurišič kot po tekočem traku premaguje tekmece v mešanih borilnih športih (MMA). FOTO: Tomi Lombar
KOPER – Med pogovorom z Urošem Jurišičem, najboljšim Slovencem v vse bolj priljubljenih mešanih borilnih športih (MMA), se ne moreš znebiti občutka, da 25-letni Ljubljančan še muhi ne bi storil nič žalega. V pravo zver se prelevi šele takrat, ko stopi v kletko ali ring.
Minulo soboto je požel še 10. zaporedno zmago (9. predčasno), potem ko je na spektaklu v koprski Bonifiki že v uvodni rundi z nokavtom prisilil k vdaji Gruzinca Šoto Gvasalijo. V pogovoru za Slovenske novice je priljubljeni Urke, kakor ga tudi kličejo, napovedal, da bo prihodnje leto prestal ognjeni krst v najmočnejši svetovni organizaciji UFC.
Čestitke za nov uspeh, toda začetek ni bil ravno po vašem okusu, kajne?
»Verjetno imate v mislih tehničnega škrata, ki mi je pred prihodom v ring zavrtel napačno – tekmečevo glasbo. Že drugi so me spraševali, zakaj sem bil, ker sem večkrat zahteval, da mi čim prej zaigrajo mojo pesem, tako živčen. A takšen, poln adrenalina, sem pred slehernim dvobojem. V zadnjih trenutkih me pred vstopom na borišče spremlja občutek, da mi hoče nekdo vzeti tisto, za kar sem trdo garal in mi zato tudi pripada, namreč zmago.«
A tudi Gvasalija vas ni mogel resneje ogroziti.
»Kakor sem že prej napovedal, se nisem zaletaval. Čakal sem na njegovo napako in jo dokaj hitro dočakal, kar sem na srečo znal izkoristiti. Hvala bogu, da se je izšlo tako dobro, saj Šota ni od muh. Moram priznati, da me je presenetil s svojo močjo.«
Ali sta po obračunu izmenjala kakšno besedo?
»Ne, sem pa slišal, da je imel določene težave, ker ni bil zavarovan. Da se je lahko odpravil na šivanje arkade, mu je pomagal eden od mojih prijateljev, ki me tudi sponzorira.«
Držite se za levo zapestje. Ali ste si ga poškodovali?
»Malo mi je oteklo, potem ko sem Šoto enkrat čudno zadel. A po mojem ni nič hujšega.«
Veliko je bilo že govora o UFC. Kdaj načrtujete prvi nastop v tej organizaciji, v kateri je med drugimi zaslovel razvpiti Irec Conor McGregor?
»Na poziv iz UFC že nestrpno čakam, verjamem, da ga bom dočakal najpozneje v prihodnjem letu. Sicer imam že nekaj zanimivih ponudb iz drugih močnih organizacij, lahko bi že kmalu branil naslov prvaka v velterski kategoriji (do 77 kg) ameriškega združenja Titan FC, vabijo me vodilni možje iz zelo ugledne evropske zveze, na koncu koncev pa mi je tudi Miran Fabjan ponudil, da bi se predvidoma februarja boril na njegovi naslednji prireditvi Legends Collide. O tokratni lahko govorim zgolj z izbranimi besedami; vse je bilo na vrhunski ravni, pika na i pa je bila polna dvorana. Ko sem po zmagi visoko v zrak dvignil slovensko zastavo in so začeli gledalci noreti, so bili občutki res fenomenalni. Zato si po eni strani želim, da bi se lahko še kdaj boril pred svojimi navijači, po drugi pa bi seveda rad čim prej v UFC.«
Ali se počutite že dovolj pripravljenega za odhod na največji oder?
»Seveda, to si dokazujem iz dneva v dan, ko sem na Floridi, kjer treniram pri enem od najboljših klubov na svetu – pri American Top teamu (ATT). Tam vadim skupaj z borci iz UFC in neskromno lahko rečem, da na teh sparingih mnoge premagujem. In kdor je že videl naše treninge, lahko potrdi, da se gre na njih pogosto na nož, kar dokazujejo številne modrice, prebite ustnice, celo zlomljeni nosovi ... Nemalokrat se kdo znajde tudi v nokdavnu. Marsikdo misli, da to ni zdravo, vendar pa lahko v našem športu napreduješ le na takšen način.«
Kdaj se vračate na drugo stran Atlantika?
»Najverjetneje enkrat konec decembra, tako da bom novo leto pričakal v ZDA.«
Uroš Jurišič kot po tekočem traku premaguje tekmece v mešanih borilnih športih (MMA). FOTO: Tomi Lombar
Minulo soboto je požel še 10. zaporedno zmago (9. predčasno), potem ko je na spektaklu v koprski Bonifiki že v uvodni rundi z nokavtom prisilil k vdaji Gruzinca Šoto Gvasalijo. V pogovoru za Slovenske novice je priljubljeni Urke, kakor ga tudi kličejo, napovedal, da bo prihodnje leto prestal ognjeni krst v najmočnejši svetovni organizaciji UFC.
Čestitke za nov uspeh, toda začetek ni bil ravno po vašem okusu, kajne?
»Verjetno imate v mislih tehničnega škrata, ki mi je pred prihodom v ring zavrtel napačno – tekmečevo glasbo. Že drugi so me spraševali, zakaj sem bil, ker sem večkrat zahteval, da mi čim prej zaigrajo mojo pesem, tako živčen. A takšen, poln adrenalina, sem pred slehernim dvobojem. V zadnjih trenutkih me pred vstopom na borišče spremlja občutek, da mi hoče nekdo vzeti tisto, za kar sem trdo garal in mi zato tudi pripada, namreč zmago.«
A tudi Gvasalija vas ni mogel resneje ogroziti.
»Kakor sem že prej napovedal, se nisem zaletaval. Čakal sem na njegovo napako in jo dokaj hitro dočakal, kar sem na srečo znal izkoristiti. Hvala bogu, da se je izšlo tako dobro, saj Šota ni od muh. Moram priznati, da me je presenetil s svojo močjo.«
Ali sta po obračunu izmenjala kakšno besedo?
»Ne, sem pa slišal, da je imel določene težave, ker ni bil zavarovan. Da se je lahko odpravil na šivanje arkade, mu je pomagal eden od mojih prijateljev, ki me tudi sponzorira.«
Držite se za levo zapestje. Ali ste si ga poškodovali?
»Malo mi je oteklo, potem ko sem Šoto enkrat čudno zadel. A po mojem ni nič hujšega.«
Veliko je bilo že govora o UFC. Kdaj načrtujete prvi nastop v tej organizaciji, v kateri je med drugimi zaslovel razvpiti Irec Conor McGregor?
»Na poziv iz UFC že nestrpno čakam, verjamem, da ga bom dočakal najpozneje v prihodnjem letu. Sicer imam že nekaj zanimivih ponudb iz drugih močnih organizacij, lahko bi že kmalu branil naslov prvaka v velterski kategoriji (do 77 kg) ameriškega združenja Titan FC, vabijo me vodilni možje iz zelo ugledne evropske zveze, na koncu koncev pa mi je tudi Miran Fabjan ponudil, da bi se predvidoma februarja boril na njegovi naslednji prireditvi Legends Collide. O tokratni lahko govorim zgolj z izbranimi besedami; vse je bilo na vrhunski ravni, pika na i pa je bila polna dvorana. Ko sem po zmagi visoko v zrak dvignil slovensko zastavo in so začeli gledalci noreti, so bili občutki res fenomenalni. Zato si po eni strani želim, da bi se lahko še kdaj boril pred svojimi navijači, po drugi pa bi seveda rad čim prej v UFC.«
Ali se počutite že dovolj pripravljenega za odhod na največji oder?
»Seveda, to si dokazujem iz dneva v dan, ko sem na Floridi, kjer treniram pri enem od najboljših klubov na svetu – pri American Top teamu (ATT). Tam vadim skupaj z borci iz UFC in neskromno lahko rečem, da na teh sparingih mnoge premagujem. In kdor je že videl naše treninge, lahko potrdi, da se gre na njih pogosto na nož, kar dokazujejo številne modrice, prebite ustnice, celo zlomljeni nosovi ... Nemalokrat se kdo znajde tudi v nokdavnu. Marsikdo misli, da to ni zdravo, vendar pa lahko v našem športu napreduješ le na takšen način.«
Kdaj se vračate na drugo stran Atlantika?
»Najverjetneje enkrat konec decembra, tako da bom novo leto pričakal v ZDA.«
