Težje čez Madžare kot biti med osem na SP

LJUBLJANA – Jureta Dolenca zaradi okrevanja po novembrski operaciji desnega kolena ni bilo v slovenski rokometni reprezentanci, ko je ta januarja nastopila na evropskem prvenstvu na Hrvaškem. Zato pa se je pretekli konec tedna na dveh prijateljskih tekmah z Belorusijo v Trbovljah, zmaga s 35:29, in Laškem vrnil v izbrano vrsto.

Kakšno je torej trenutno stanje desnega kolena?

»Ni še idealno, sposoben sem igrati, še vedno pa čutim določene bolečine. Koleno se včasih pri večjem naporu še vedno odzove. Preprosto gre vse počasi, koleno je še v postopku prilagajanja, ni še na sto odstotkih. Že trinajst sezon igram na članski ravni, gre za mojo prvo resno poškodbo, zato se zaradi tega ne morem pritoževati, da imam v karieri kakšno posebno nesrečo. To je treba sprejeti in iti naprej.«

Zaradi tega vaša igralna vloga v tekmah osmine finala lige prvakov med vašo Barcelono in vašim nekdanjim klubom Montpellierem ni bila izstopajoča?

»Igral sem, a seveda zelo malo. V tem trenutku nisem na želeni ravni, trudim se, veliko treniram in upam, da se bo stanje čim prej izboljšalo. Je pa tako, da so poškodbe sestavni del športa, to je treba sprejeti. Poskušam ostati optimist in upam, da bo kmalu bolje.«

Seveda vsi vemo, da Montpellier ni slaba ekipa, a je izpad Barcelone vseeno presenečenje.

»V Barceloni imamo težko, zapleteno sezono, veliko je bilo poškodb, ne le moja. Tudi nekateri igralci so prišli sredi sezone in tako naprej. Nismo se še našli na neki trajni ravni. Proti Montpellieru smo v nekem trenutku še krepko vodili, pa potem popustili. Zagotovo je to za Barcelono katastrofalen rezultat, a zdaj se ne da storiti ničesar več, kar je, je. Lahko le delamo naprej in poskušamo še naprej napadati vrh Evrope.«

Kako pa ste doživljali šoke in strese, tudi sodniške, ki jih je slovenska reprezentanca doživljala na EP?

»Razen mene takrat ni igralo še več zelo pomembnih igralcev, zavedalo se je, da je bila takrat lepa priložnost za velik rezultat. Tudi ni bilo tega, da bi kakšna reprezentanca na EP izstopala. Kljub odsotnosti nekaterih so se fantje zelo dobro borili, če bi bili v popolni sestavi, sem prepričan, da bi bili lahko sposobni priti daleč. Še posebno mi je bilo žal zaradi tega, ker je bilo prvenstvo na Hrvaškem, ogromno podpore je bilo s tribun, to je za vsakega športnika nekaj posebnega.«

Zaradi sojenja na EP pa je tudi razvidno, da je treba v Evropski rokometni zvezi marsikaj spremeniti.

»Morebiti nisem pravi naslov za to vprašanje, bistvo pa je, da je bilo vse skupaj že malce smešno.«

Bi morala Slovenija, tako kot je grozila, protestno zapustiti evropsko prvenstvo?

»Težko je to komentirati, saj nisem bil tam. Ne vem, kako so se počutili fantje, kakšno je bilo stanje znotraj ekipe. Zagotovo pa bi bile posledice predčasnega odhoda hude, če gledamo dolgoročno za prihodnost slovenskega rokometa, je bila odločitev o ostanku zagotovo pravilna. A pri nekaterih čudnih sodniških odločitvah verjamem, da fantom ni bilo lahko, tudi sodniki delajo napake, kot jih sami igralci. Včasih je to težko sprejeti, a tako je.«

Tudi preveč igralnih nihanj v slovenski ekipi je bilo na EP, tam je zasedla osmo mesto. Sta bili tekmi z Belorusijo možnost, da se igra izpili?

»To je bila priložnost, da izpilimo tisto, kar nameravamo postoriti, da poskušamo napredovati v naši igri. Junija nas čakata zelo pomembni tekmi v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo z Madžarsko. Nihanja v igri so vedno prisotna pri vseh reprezentancah, slovenska na EP ob toliko odsotnostih in debitantih so bila še bolj pričakovana. Če bi v kakšni končnici tekem imeli kanček sreče, bi bil rezultat še veliko boljši.«

Tekmi z Madžarsko pa nista pomembni le za SP, temveč tudi za uvrstitev na olimpijske igre leta 2020.

»To so ključne kvalifikacije, tudi za SP v Katarju smo se denimo spopadli z Madžari. Tam pa smo si izborili olimpijske kvalifikacije. Včasih, če dobiš takšne nasprotnike, kot so Madžari, je skoraj težje iti skozi kvalifikacije kot se potem uvrstiti med osem na samem prvenstvu. Verjamem, da smo v tem trenutku boljša reprezentanca kot Madžarska, če bomo igrali tako, kot znamo.«

Madžari s selektorjem Ljubomirjem Vranješem pa si bodo želeli oprati roke po le 14. mestu na EP.

»Vemo, da je katastrofa, če te ni na SP. To smo že izkusili, to je zadostna motivacija. Sam dosežek na EP pa ne bo imel nekega posebnega vpliva.«

Kako pa poskušati prebiti madžarsko obrambo, ki jo sestavljajo sami hrusti?

»V zadnjem času smo malce spremenili reprezentanco in smo telesno precej močnejši, kot smo bili včasih. Navajeni pa smo igrati proti ekipam, ki so telesno močnejše od nas, dolga leta smo imeli najnižjo in najlažjo zunanjo vrsto v Evropi. Izkoristiti je treba svoje prednosti in njihove slabosti. Večji in močnejši igralci so po navadi počasnejši, verjamem, da smo proti njim sposobni igrati. A tudi oni imajo kakovost, igrajo v vrhunskih klubih in zagotovo nam ne bo lahko. Definitivno je to najtežji možni tekmec. A žreb je žreb, včasih imaš srečo, včasih ne, na koncu pa je na igrišču treba pokazati, da si bolj zaslužimo to prvenstvo.«