Timi si je rekel: Kar bo, pa bo
Japonski skakalni zvezdnik Rjoju Kobajaši je na pragu drugega zlatega orla. V Bischofshofnu je s skokoma, dolgima 137 in 137,5 metra, dobil odpadlo tekmo iz Innsbrucka in s tretjo zmago še povečal vodstvo v skupni razvrstitvi jubilejne 70. novoletne turneje, v kateri ima pred današnjim velikim finalom (17.30) na skakalnici Paula Ausserleitnerja že 17,9 točke naskoka pred najhujšim tekmecem Mariusom Lindvikom (137,5 m in 135,5 m). Norveški as, ki je po uvodni seriji še vodil, je bil drugi tudi na včerajšnji preizkušnji, na najnižjo stopnico pa se je zavihtel Lindvikov rojak Halvor Egner Granerud (135,5 m in 135,5 m).
Močno sneženje slovenskim skakalcem ni prineslo sreče. Obilo smole je imel še zlasti Lovro Kos, naš najboljši mož na tem znamenitem tekmovanju štirih oziroma tokrat le treh skakalnic. V prvi seriji je namreč po zelo dolgem skoku (136 m) nesrečno padel ob pristanku, zaradi česar je izgubil neposredni dvoboj s Petrom Prevcem (133,5 m) v trenutku poslovil od visoke uvrstitve. V finale se je kot 31. uvrstil po pravilu, po katerem je dosegel 95 odstotkov dolžine najdaljšega v prvem »polčasu«. V drugo je nato 22-letni ilirijan poletel še poltretji meter dlje in napredoval do 25. mesta, v seštevku novoletne turneje pa je s tretjega mesta nazadoval na sedmo.
«Od doskoku sem imel preveliko željo po še daljšem skoku, ob koncu katere sem bil premalo pozoren na izvedbo pristanka, zaradi česar se je zgodilo, kar se je. To je bila povsem moja napaka,« se je posul s pepelom Kos, ki zaradi padca ni bil pretirano jezen nase. »Ko sem izvedel, da sem kljub temu v finalu, sem si oddahnil, ker sem s tretjim finalom izpolnil še svoj tretji cilj na tem tekmovanju,« je razkril skakalec iz Rudnika pri Moravčah in v isti sapi priznal, da so ga bolj kot zapravljena priložnost za novo vidno uvrstitev jezile poškodbe na tekmovalnem dresu. Ali se je pri padcu, brez katerega bi bil še vedno v igri za skupno tretje mesto na turneji, tudi kaj udaril, pa bo videl po prespani noči.
Klasičen odstop v drugi vožnji
Najvišje uvrščeni Slovenec je bil včeraj Timi Zajc (130,5 m in 131,5 m), ki je v uvodni seriji na izločanje izgubil dvoboj z Avstrijcem Janom Hörlom (na koncu 5.), kot srečni poraženec pa se je z 22. mesta povzpel na štirinajsto. »Ko se zdaj ozrem nazaj, sem zadovoljen. Po slabših nastopih na uradnem treningu, po katerem sem se že bal, da se bo ponovil scenarij iz Oberstdorfa, in nato v kvalifikacijah, po katerih sem si rekel: 'Kar bo, pa bo.', mi je nato v teh mokrih razmerah vendarle uspel premik naprej, uvrstil sem se v finale, v katerem sem še stopnjeval svoj nastop. Toda na odskočni mizi imam še precej rezerv, zato me čaka še kar nekaj dela, da jih bom izčrpal. Na srečo imam na voljo ves konec tedna, da proučim skakalnico,« je dejal dobro razpoloženi 21-letni član SSK Ljubno BTC.
Zato pa ni skrival jeze Peter Prevc, ki je v finalu pristal že pri 116,5 metra in z zelo dobrega osmega mesta, ki ga je držal po uvodni seriji, zdrsnil na 28. mesto. »To je bil klasičen odstop v drugi vožnji. Takšna, namreč razburkana, je pač zdaj moja forma,« je zmajeval z glavo najizkušenejši slovenski reprezentant in pristavil, da se trudi osta(ja)ti dobre volje. Prav veliko razlogov za zadovoljstvo včeraj niso imeli niti Anže Lanišek (129,5 m/37.), Žiga Jelar (122 m/45.) in Žak Mogel (101,5 m/50.), ki so ostali praznih rok.
