Timi Zajc: Od šampiona, kakršen je Peter, se lahko le učiš

V Planici se bo danes z uradnim treningom (9.00) in kvalifikacijami (11.00) za jutrišnjo posamično tekmo (14.00), ki ji bosta v soboto (10.00) in nedeljo (10.00) sledila še ekipna preizkušnja in veliki finale, začelo prvo dejanje zaključka sezone v smučarskih skokih oz. poletih. Med vročimi slovenskimi aduti bo svetovni podprvak Timi Zajc, ki mu zelo dobro kaže v boju za mali kristalni globus.

Čemu pripisujete vrhunske uvrstitve, ki jih nizate v zadnjem obdobju?

»Vsekakor dobremu delu v lanskem pripravljanjem obdobju in medsebojnemu zaupanju, ki ga imava s trenerjem Robertom Hrgoto. In temu, da sem dobro skakanje iz poletja prenesel v zimo, kar mi v preteklosti ni vedno uspelo tako, kot sem si želel.«

Celo tuji strokovnjaki menijo, da bi si tudi na posamični tekmi v Vikersundu zaslužili naslov svetovnega prvaka, ki se vam je izmuznil zaradi predolgih poletov ter posledično slabših doskokov in nižjih ocen za slog.

»Tudi sam sem pomislil na to, da bi lahko – če bi mi znižali zaletišče – osvojil celo zlato lovoriko. A moram reči, da sem zelo užival, ko sem letel prek zadnje rdeče črte. Očitno je tako že moralo biti. Poleg tega pa: če bi mi kdo pred začetkom prvenstva ponudil srebrno kolajno, bi brez premisleka podpisal zanjo.«

Kam ste spravili vikersundski odličji?

»V svojo vitrino – zraven tistih z OI v Pekingu.«

Katero vam pomeni največ?

»Morda posamično, ker sem ga osvojil sam.«

Če bi obe zmagi v svetovnem pokalu, tisto izpred treh let in nedeljsko, postavili na tehtnico, na katero stran bi se nagnila?

»Zagotovo mi več pomeni letošnja. Leta 2019 sem bil vso zimo precej vrhunski, tako da smo le čakali, kdaj bom zmagal. Po tisti krizi se je bilo težko spet pobrati, zato ima nedeljska zmaga zame vendarle večjo težo kot tista, ko je bilo le vprašanje časa, kdaj jo bom dočakal.«

Prej ste omenili medsebojno zaupanje s trenerjem. Ste ga pri prejšnjem pogrešali?

»A je treba o razliki sploh govoriti? V tej sezoni nas je pet Slovencev že skočilo na stopničke, zmagamo lahko na sleherni ekipni tekmi. Če smo vsi tako močni, potem zadeve očitno delujejo.«

Kako ste si letos krajšali čas na potovanjih?

»V glavnem s knjigami, brskanjem po medmrežju ... Skoraj vso sezono sem si sobo delil s Petrom Prevcem, ki je precej miren. Tako je bilo tudi zame precej umirjeno.«

Ali ste se kaj (na)učili od njega?

»Od takšnega šampiona se lahko vedno le učiš. Imel sem privilegij, da sem bil lahko z njim v sobi.«

Kakšne želje imate za finale v Planici?

»O ciljih ne bom dosti govoril, želim si le, da bi užival v poletih in da bi bil vse do nedelje nasmejan. Seveda bi rad sezono kronal z malim kristalnim globusom za polete, a se z njim ne obremenjujem. Če mi bo namenjen, ga bom osvojil, če ne, pač ne.«

Po treh letih vas bodo ob izteku letalnice bratov Gorišek znova spodbujali tudi navijači. Kakšna je razlika tekmovati pred polnimi in praznimi tribunami?

»Velikanska! Če ni gledalcev, nimam občutka, da sem na tekmi. Zaradi tega tudi motivacija ni tako velika kot takrat, ko z vrha zaletišča vidim množico navijačev. Ko slišim njihovo navdušenje ob dolgih poletih, mi odvzamejo strah in hkrati dajo dodatno spodbudo, da se še bolj potrudim.«