Tina Maze si kot mama zasluži kolajno

Odštevanje do začetka nove sezone je med karavano alpskega smučanja pospešeno. Tradicionalni uvod bo v Söldnu na Tirolskem, premiera deklet bo 26. t. m., v moški konkurenci pa dan pozneje. In premiera bo posebna tudi za Andreo Massija, nepozabnega vodjo šampionske ekipe Tine Maze.

Z njo se je pred slabim desetletjem umaknil iz tekmovalnega smučanja, pred to sezono pa je sprejel vabilo Andreje Slokar in zdaj del trenerskih nalog opravlja v njeni ekipi. Ta se podobno kot tudi številne druge pripravlja v Val Senalesu/Schnalstalu, tradicionalnem smučarskem baznem taboru na Južnem Tirolskem pred odhodom v Sölden.

Kako ste preživeli pripravljalno poletje, saj ste se po dolgem času in takrat slovesu Tine Maze od tekmovalnega športa prvič spet soočili s trenerskim delom, tokrat z Andrejo Slokar?

»Meni je ta izziv res zanimiv. Spomladi so me klicali, predvsem pristop, ki so ga imeli do mene, me je prepričal, zato sem to sprejel. Močno si želim, da se Andreja vrne tja, kjer je bila oz. da doseže še več, kot je doslej. Res, to meni predstavlja prav poseben izziv.«

V prostem času uživa v naravi. FOTO: osebni arhiv

Ste že močno pogrešali ta utrip vrhunskega športa in tekmovalnega adrenalina?

»Niti ne, zdaj so moje razsežnosti življenjskega vsakdana drugačne kot nekoč. Končno imam družino, otroka, drugačno odgovornost, kot sem jo občutil prej. To je moja prioriteta. Zato sem tudi prevzel takšno funkcijo, v kateri nisem jaz glavni akter. Glavni Andrejin trener je Boštjan Božič. Moram poudariti, da smo bili hitro na enaki valovni dolžini. Boštjan je človek, ki zna poslušati, ni užaljen, če prejme kritiko, temveč to jemlje kot nasvet. Smer je seveda tudi obratna, ko tudi on kaj svetuje. Vse gre to v duhu dobrega sodelovanja. Sam se trudim po svojih izkušnjah, ki sem si jih nabral pri delu s Tino in dejansko sem vesel, ker ta zame nova ekipa dobro deluje.«

Prav to sem vas hotel vprašati, kakšna je primerjava dela s Tino in Andrejo?

»Primerjave mi niso všeč. Razsežnost dela s Tino je bila res posebna. Začela sva sodelovati v neki zelo dramatični situaciji, ko je hotela skleniti svojo športno pot. Lotil sem se dela s človekom, ki je bil povsem na dnu na vseh področjih. In iz tega izhodišča sem jo pripeljal, da je postala najboljša smučarka na svetu. Tu ne gre zato, če je zgodba ponovljiva ali ne, je namreč prav posebna. In zato nisem in ne bom primerjal ti dve dekleti in smučarki med seboj. Vsak človek je poseben, vreden svojega spoštovanja in zato tudi vse pozornosti.«

Kako pa vi zdaj to vse skupaj koordinirate doma z življenjsko sopotnico Tino in vajino šestletno hčerko Anouk, potem ko ste se vendarle kot trener v ekipi Andreje Slokar vrnili v vrhunski šport?

»Moja prva služba je šola, trenutno se ukvarjam z doktoratom. Kar zadeva slednjega, malce zamujam, tudi zaradi tistih lanskih zdravstvenih težav (atrijska fibrilacija oz. težave neenakomernega srčnega utripa; op. p.), takrat sem pač jasno prednost dal zdravju. Ni mi žal, ker sem videl, da je bila investicija koristna. Zdravniki te operirajo, zadovoljni so, vse je v najlepšem redu, ponudijo ti besede spodbude. Toda obenem sem sam čutil, da moje telo potrebuje program rehabilitacije. Storil sem to, kar sem mi je obrestovalo. Moja družina ima logično prioriteto in jo bo vedno imela. Priznam pa, včasih je usklajevanje zahtevno. Kot veste, nimam staršev, Tinini pa so poltretjo uro oddaljeni od nas. Njena mama dela in dejansko ni preprosto vse skupaj organizirati. Toda pred Tino kapa dol! Če sem imel težave v odnosu z njo kot športnico, je kot mama enkratna in si zasluži kolajno.«