Tina Šutej mora verjeti v to, da ji bo letos uspelo
Tina Šutej bo na bližnjem evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Istanbulu glavni slovenski adut, ne le za odličje, temveč tudi za tisto najsijajnejše, zlato.
Sem dobro pripravljena in moram se zavedati tudi tega, da sem favoritinja za zlato kolajno.
Pred dvema letoma je na pokritem EP v poljskem Torunu v skoku s palico osvojila srebro, lani si je na dvoranskem SP v Beogradu priskočila bron. Pred turško preizkušnjo pa je razgrnila svoje misli.
Očitno so bile temeljne priprave za prvi del sezone, dvoranski, sodeč po državnem rekordu 482 cm v Ostravi, odlične. Ste vadili le v Celju ali še kje drugje?
»Trenirala sem v Celju, enkrat tedensko pa sem hodila na gimnastiko v Maribor. Nikjer nismo bili na kakšnih pripravah. Je pa bilo pripravljalno obdobje zelo uspešno.«
Sami ste tudi potrkali po lesu, da nimate nobenih poškodb, niti težav s tetivo, ki vas je mučila.
»Tetiva je super, letos nisem imela kar zadeva te nobenih bolečin, niti v pripravljalnem obdobju niti zdaj med samimi tekmovanji, ki jih je bilo kar veliko. Načeloma sem zdrava, med sezono sem imela dva prehlada, a to je zdaj že daleč nazaj. Tudi to ni bistveno vplivalo na priprave, drugače ni nekih posebnosti. Vsake toliko časa je treba naravnati kolke in medenico, ker so pri skoku s palico takšne sile, da preprosto malce rotira vso statiko. In če tu popravljam, če hodim redno k fizioterapevtu, potem tudi ne nastanejo nove težave.«
Kaj pa tehnika? Celo pri rekordnem skoku v Ostravi 2. februarja ste pripomnili, da je bil zalet odličen, potem pa vam ni uspelo uskladiti vboda palice. Zato ste posledično izgubili podporo in niste mogli usklajeno dvigniti telesa ter ste izgubili oporo v palici.
»Tehnika ni stoodstotna, ne vem, če sploh kdaj bo, če sploh pri komu je. Vsak, ki skače, lahko še vedno popravi svojo tehniko. A se približujem tistemu, kar si želim, na treningih popravljamo neke malenkosti. To se zdaj tudi kaže na tekmovanjih, zato tudi lahko skačem konstantno nad 470 cm ravno zaradi vseh teh izboljšav. Tako, da bo treba še vztrajati pri tem, še nadgrajevati stvari in bo potem tudi konstanta postala še višja, s tem pa osebni rekord še boljši.«
Je ta konstanta izidov tudi posledica pogostnosti tekmovanj, na katerih ste?
»Ne, to ne, tekmovanja so lahko tudi nek minus, saj veliko vzamejo. Je veliko stresa, potovanj, veliko adrenalina. Že zadnja tri, štiri leta tekmujem veliko, do letos mi še ni uspelo biti na takšni ravni, čeprav sem imela veliko tekem. Takšna raven je možna le, če pride do nekih izboljšav na samem treningu, če se tehnika malce popravi, če je boljši izkoristek palice. To smo v pripravljalnem obdobju izboljšali in to se kaže tudi v rezultatih.«
Seveda se za istanbulsko EP logično razmišlja, da bo po torunskem srebru zdaj na vrsti tisto najbolj žlahtno odličje. Letos imate najboljši izid v Evropi.
»Da, seveda, letos imam takšne rezultate, da pač s slabšimi pričakovanji na tekmo ne mislim iti. Sem dobro pripravljena in moram se zavedati tudi tega, da sem favoritinja za zlato kolajno. Preprosto to ne vpliva negativno name, to je le potrditev, da je bila sezona zelo dobra, da lahko verjamem vase, moram verjeti v to, da mi bo letos uspelo.«