Tina Šutej: Upam, da mi uspe, kar sem si zadala že pred 20 leti

Vrhunska slovenska skakalka s palico Tina Šutej ima za seboj najboljšo sezono kariere, v kateri je s preskočenimi 482 centimetri izboljšala svoj državni rekord. Na dvoranskem evropskem prvenstvu v Istanbulu je osvojila bronasto kolajno, na svetovnem prvenstvu v Budimpešti pa se ji je z veliko smole izmuznilo iz rok bronasto odličje. Ljubljančanka, ki živi in trenira v Celju, pri 35 letih meri še višje, na vrh – morda celo v četrtem nastopu na olimpijskih igrah, ki jo prihodnje leto čaka v Parizu.

Kakšno oceno bi dali letošnji sezoni?

»Bila je zelo dobra, ne idealna. Imela sem še višje cilje, zimska sezona je bila zelo dobra, osvojila sem kolajno, poleti pa je sledilo manjše razočaranje na svetovnem prvenstvu, na katerem nisem osvojila odličja. Ampak če pogledam v celoti, je bila sezona super, napredovala sem tako v dvorani kot na prostem. Nimam si česa očitati, ni še bilo dovolj za prva tri mesta na svetovni lestvici, a tudi to še pride.«

Omenili ste SP v Budimpešti, kjer ste tudi po smoli, zaradi skoka več ostali brez stopničk. Je razočaranje še prisotno ali zdaj drugače gledate na to tekmo?

»Dosegla sem nov državni rekord, pokazala sem največ v karieri na prostem. Žal mi je le skoka na višini 4,85 m. Bil je zelo dober, a me je manjša tehnična napaka na začetku stala tega, da sem na vrhu izgubila hitrost in zato podrla letvico. Lahko bi se izteklo drugače, lahko bi dobila kolajno. Na največji tekmi sezone sem pokazala največ, in to je tisto, kar si vsak športnik želi. Želim na sam vrh.«

Kje še vidite rezerve, ki bi vas lahko popeljale na vrh?

»Pri tehniki se mi pojavljajo manjše napake, ki me stanejo dragocenih centimetrov. Moj osebni rekord je 4,82 m, do petih metrov mi manjka še 18 centimetrov, to ni veliko. Če mi uspe odpraviti nekaj tehničnih napak, se bom približala petim metrom.«

Kvoto za OI prihodnje leto v Parizu ste si že priskakali, za vas bodo to četrte igre pod olimpijskimi krogi. Katere vam ostajajo v najlepšem spominu?

»Na igrah v Riu de Janeiru smo bili res dobra družba, organizacija je bila na visoki ravni, rezultatsko sem bila zadovoljna s finalom. Londona se ne spomnim več dobro, Tokio pa je zgodba zase. Seveda sem bila vesela petega mesta, a je bila tam karantena, zato se nismo imeli ravno dobro, saj smo bili le v vasi, na tekmi ali treningu.«

Pariz bo glavni cilj v prihodnji sezoni?

»Seveda, to je zame še ena priložnost, da bom tekmovala na olimpijskih igrah. Upam, da mi bo uspelo, kar sem si zadala že pred 20 leti. Pripravljala se bom s ciljem, da bom takrat najboljša in mi bo uspelo premagati konkurenco.«

Nekateri športi imajo jasno izrisano »idealno postavo« za vrhunske dosežke, pri skoku s palico so v svetovnem vrhu tekmovalke, ki so si zelo različne. Kateri atributi so po vašem mnenju ključni?

»Zelo pomembna je hitrost, brez hitrega teka ne moreš prenesti dovolj energije v skok. Smo pa dekleta res zelo različna. Težko je reči, da moraš biti visok 170 cm in imeti 60 kilogramov. Brez hitrosti res ne gre, prednost pa imajo tekmovalke, ki prihajajo iz gimnastike, saj imajo odličen nadzor nad telesom.«

Nikamor vas ne podimo, a vendarle: razmišljate, kdaj boste palico postavili v kot?

»Za zdaj sem prepričana o tem, da bom, če bom zdrava, naslednje leto še tekmovala. Kaj bo potem, težko napovem, odvisno od počutja. Ne vem, ali bom po naslednji sezoni že pripravljena na to, da se poslovim. Če bom dobro skakala, bom morda želela podaljšati še za sezono, ne verjamem pa, da imam pred seboj še veliko let.«