OLIMPIJSKE IGRE
Tokijska olimpijada najdražja v zgodovini
Poleti naj bi na Japonskem kljub zdravstvenemu vsakdanjiku, kakršen že je, potekale poletne olimpijske igre. Gostiteljica je pripravljena sprejeti gledalce iz tujine, športniki bodo brez mask le na treningih in tekmovanjih.
Odpri galerijo
Zaradi pandemije in vrtoglavih stroškov organizacije sta marsikateri Japonec oziroma Japonka proti izvedbi olimpijskih iger v Tokiu. FOTO: Issei Kato/Reuters
Od 23. julija do 8. avgusta naj bi bile v Tokiu iz preteklega leta prestavljene 32. poletne olimpijske igre. Razlog časovnega zamika na leto 2021 poznamo, bo pa letošnji športni festival štiriletja, torej natančneje petletja, zaradi zdravstvenega položaja poseben. Tokijske igre bodo vrhunec letošnjega športnega leta, bodo pa tudi finančni vrhunec za japonsko vlado, mesto in prireditelje.
Preložene OI bodo po novem stale dve milijardi evrov več od prvotno načrtovanega, že začetni strošek je bil vrtoglav, enajst milijard evrov. To bodo torej najdražje poletne igre v zgodovini olimpizma. Finančno brezno brez dna, le koliko denarja bo še vrženo v pogoltno jamo, je skresalo navdušenost Japonske in njenih prebivalcev za olimpijski praznik. Po anketnih raziskavah naj bi si le eden od štirih državljanov dežele vzhajajočega sonca želel tudi ogledati igre, večina podpira novo prestavitev ali pa kar odpoved.
»Vse je odvisno od tega, kako gledate na celotno stvar. Ali so stroški olimpijskih iger že preveliki ali pa smo opravili dobro delo pri brzdanju finančnih številk,« pravi predsednik organizacijskega odbora tokijskih iger Toširo Muto.
Prireditelji so za zdaj znižali število brezplačnih vstopnic, oklestili so stroške slovesnega odprtja in varčujejo pri izdatkih za maskoto, olimpijske simbole in pri prehranjevanju. A so trenutno privarčevali le 230 milijonov evrov. »Ne bo ravno praznično, igre bodo preproste in racionalne, a upam, da bo moč športa po čustveni plati spodbudila in opogumila ljudi,« dodaja Muto.
Slednji in organizacijski vrh sta odločena, da bodo igre letos izvedli, četudi pandemija še ne bo ponehala ali nakazala znamenja umika. Japonska je pripravljena sprejeti obiskovalce iger, gledalce iz tujine, s tem namenom bo tudi ukinila obvezno osamitev ob prihodu na japonsko otočje. A občinstvo na olimpijskih prizoriščih bo moralo nositi zaščitne maske, svetovana jim bo zadržanost pri navijanju, tudi to, da po obisku tekmovališč ne odvržejo vstopnice s kodo zaradi sledenja socialnih stikov. Športnikom in športnicam bo svetovano, naj na Japonsko pridejo čim pozneje in po tekmovanjih odidejo čim prej, torej naj kar se da zmanjšajo število dni kot gostje olimpijske vasi.
Poleg tega jim bo vneto priporočeno, da se izogibajo telesnim stikom, glasnemu govorjenju, nošenje mask bo del vsakodnevnika, ko ne bodo trenirali ali nastopali. Testirani bodo na vsak četrti ali peti dan. »Menim, da se bodo olimpijske igre v Tokiu odvile. A nihče v tem trenutku ne ve, ali bomo na tekmovališčih imeli glasne in strastne navijače, vzdušje me skrbi,« pravi predsednik Svetovne atletske zveze Sebastian Coe. V olimpijskem Tokiu naj bi bilo tudi zelo obljudeno, zbralo se bo približno 11.000 športnikov in športnic iz 206 držav, te naj bi spremljalo pet tisoč funkcionarjev in trenerjev, z iger naj bi poročalo 20.000 novinarjev in drugih medijskih predstavnikov, za vse naj bi skrbelo 60 tisoč prostovoljcev.
Tudi druga velika tekmovanja se zaradi poznega začetka svoje sezone zdaj morajo prilagajati urniku olimpijskih nastopov. Košarkarska liga NBA je zmanjšala število tekem v sezoni, redni del naj bi se končal 16. maja, a končnica naj bi trajala vse do 22. julija, torej, vse naj se bi zaključilo le dan pred odprtjem olimpijskih iger. Tako naj bi nekateri največji zvezdniki lige NBA lahko zgrešili tokijsko udeležbo.
V japonski prestolnici pa lahko pride tudi do iskric ob morebitnih protestih v prid rasni enakosti. Sebastian Coe je decembra odlikoval imetnike odličij v teku na 200 m na OI v Mexico Cityju leta 1968. Američana, zlati Tommie Smith in bronasti John Carlos, sta na slovesni razglasitvi dvignila stisnjeno pest v črni rokavici v podporo črni moči. Tudi drugouvrščeni, Avstralec Peter Norman, je na zmagovalnih stopničkah v podporo nosil znamenje Olimpijskega projekta za človekove pravice, tega sta nosila tudi oba sprinterja iz ZDA. »Na žalost njihovo pogumno dejanje in razlog za takšno gesto nista našla prostora v zgodovinskih knjigah,« je poudaril Coe, dvakratni olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m, v Moskvi leta 1980 in štiri leta pozneje v Los Angelesu.
Na te besede se je takoj razdražen odzval predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. »Vsaka gesta proti rasizmu, denimo poklek, bo proti pravilom, ki prepovedujejo politično in versko propagando na olimpijskih igrah,« je navrgel Nemec.
Preložene OI bodo po novem stale dve milijardi evrov več od prvotno načrtovanega, že začetni strošek je bil vrtoglav, enajst milijard evrov. To bodo torej najdražje poletne igre v zgodovini olimpizma. Finančno brezno brez dna, le koliko denarja bo še vrženo v pogoltno jamo, je skresalo navdušenost Japonske in njenih prebivalcev za olimpijski praznik. Po anketnih raziskavah naj bi si le eden od štirih državljanov dežele vzhajajočega sonca želel tudi ogledati igre, večina podpira novo prestavitev ali pa kar odpoved.
Predsednik MOK Thomas Bach ne obupuje, OI bodo, a tam ne bo dovolil protestov za rasno enakopravnost. FOTO: Enrique Marcarian/Reuters
»Vse je odvisno od tega, kako gledate na celotno stvar. Ali so stroški olimpijskih iger že preveliki ali pa smo opravili dobro delo pri brzdanju finančnih številk,« pravi predsednik organizacijskega odbora tokijskih iger Toširo Muto.
Olimpijski rekvizit tudi maska
Prireditelji so za zdaj znižali število brezplačnih vstopnic, oklestili so stroške slovesnega odprtja in varčujejo pri izdatkih za maskoto, olimpijske simbole in pri prehranjevanju. A so trenutno privarčevali le 230 milijonov evrov. »Ne bo ravno praznično, igre bodo preproste in racionalne, a upam, da bo moč športa po čustveni plati spodbudila in opogumila ljudi,« dodaja Muto.
Slednji in organizacijski vrh sta odločena, da bodo igre letos izvedli, četudi pandemija še ne bo ponehala ali nakazala znamenja umika. Japonska je pripravljena sprejeti obiskovalce iger, gledalce iz tujine, s tem namenom bo tudi ukinila obvezno osamitev ob prihodu na japonsko otočje. A občinstvo na olimpijskih prizoriščih bo moralo nositi zaščitne maske, svetovana jim bo zadržanost pri navijanju, tudi to, da po obisku tekmovališč ne odvržejo vstopnice s kodo zaradi sledenja socialnih stikov. Športnikom in športnicam bo svetovano, naj na Japonsko pridejo čim pozneje in po tekmovanjih odidejo čim prej, torej naj kar se da zmanjšajo število dni kot gostje olimpijske vasi.
Poleg tega jim bo vneto priporočeno, da se izogibajo telesnim stikom, glasnemu govorjenju, nošenje mask bo del vsakodnevnika, ko ne bodo trenirali ali nastopali. Testirani bodo na vsak četrti ali peti dan. »Menim, da se bodo olimpijske igre v Tokiu odvile. A nihče v tem trenutku ne ve, ali bomo na tekmovališčih imeli glasne in strastne navijače, vzdušje me skrbi,« pravi predsednik Svetovne atletske zveze Sebastian Coe. V olimpijskem Tokiu naj bi bilo tudi zelo obljudeno, zbralo se bo približno 11.000 športnikov in športnic iz 206 držav, te naj bi spremljalo pet tisoč funkcionarjev in trenerjev, z iger naj bi poročalo 20.000 novinarjev in drugih medijskih predstavnikov, za vse naj bi skrbelo 60 tisoč prostovoljcev.
Prepovedani protirasni protesti
Tudi druga velika tekmovanja se zaradi poznega začetka svoje sezone zdaj morajo prilagajati urniku olimpijskih nastopov. Košarkarska liga NBA je zmanjšala število tekem v sezoni, redni del naj bi se končal 16. maja, a končnica naj bi trajala vse do 22. julija, torej, vse naj se bi zaključilo le dan pred odprtjem olimpijskih iger. Tako naj bi nekateri največji zvezdniki lige NBA lahko zgrešili tokijsko udeležbo.
V japonski prestolnici pa lahko pride tudi do iskric ob morebitnih protestih v prid rasni enakosti. Sebastian Coe je decembra odlikoval imetnike odličij v teku na 200 m na OI v Mexico Cityju leta 1968. Američana, zlati Tommie Smith in bronasti John Carlos, sta na slovesni razglasitvi dvignila stisnjeno pest v črni rokavici v podporo črni moči. Tudi drugouvrščeni, Avstralec Peter Norman, je na zmagovalnih stopničkah v podporo nosil znamenje Olimpijskega projekta za človekove pravice, tega sta nosila tudi oba sprinterja iz ZDA. »Na žalost njihovo pogumno dejanje in razlog za takšno gesto nista našla prostora v zgodovinskih knjigah,« je poudaril Coe, dvakratni olimpijski zmagovalec v teku na 1500 m, v Moskvi leta 1980 in štiri leta pozneje v Los Angelesu.
2
milijardi evrov več od prvotno načrtovanegabodo po novem stale preložene OI.
Na te besede se je takoj razdražen odzval predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach. »Vsaka gesta proti rasizmu, denimo poklek, bo proti pravilom, ki prepovedujejo politično in versko propagando na olimpijskih igrah,« je navrgel Nemec.
