KOLESARSTVO
Tokrat je Roglič tik pred ciljem prehitel Pogačarja
Kisovčan bo drugo leto zapored prezimil na vrhu jakostne lestvice Svetovne kolesarske zveze.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar (levo) ali Primož Roglič, to je vprašanje na svetovnem kolesarskem vrhu. FOTO: Benoit Tessier/Reuters
Slovenski ljubitelji kolesarstva si lahko le želijo, da bi Primož Roglič, Tadej Pogačar in drugi naši asi ponovili izjemne dosežke iz letošnje sezone, ki je bila za Slovenijo na pedalih daleč najuspešnejša doslej. Kljub temu je soglasna tudi želja, da nikoli več ne bi spremljali takšnega tekmovalnega leta, da bi torej v letu 2021 Giro spet spremljali maja, Tour julija in Vuelto avgusta.
Objava sklepne jakostne lestvice Svetovne kolesarske zveze (UCI) je bilo zadnje uradno dejanje sezone in pogled nanjo je sanjski za naše kolesarstvo. Po ponovitvi zmage na Vuelti je Primož Roglič spet na 1. mestu, na katerem je prezimil že lani. Za njim je Tadej Pogačar, ki je sezono začel na 15. mestu, zadnja dva tedna pa prebil na 1. mestu. Ko je karavana letošnje Vuelte prispela na cilj v Madridu, so mu odšteli točke za lansko 3. mesto. To je botrovalo tudi zdrsu Slovenije s 1. mesta med državami, prehitela jo je Francija, ki ji je največ točk prinesel svetovni prvak Julian Alaphilippe.
Še lani sta se 1. ali 2. mesto na lestvici UCI za Slovenijo (lansko sezono je končala na 7. mestu) zdela kot neuresničljive sanje, zdaj je to resničnost. Tako kot 1. mesto Pogačarja in 2. Rogliča na Touru, na katerem je Komendčan tik pred ciljem ugnal Kisovčana, Rogličeva ubranitev rdeče majice na Vuelti, njegova krstna zmaga na najstarejšem spomeniku Liege–Bastogne–Liege ter etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah v eni sezoni, pri katerih je piko na i na Giru pritisnil Jan Tratnik. Ne gre pozabiti še na etapni 2. mesti Luke Mezgeca na Touru, Rogličevo 6. mesto na SP in slovensko prevlado v Liegeu, kjer sta Zasavčevo zmago dopolnila 3. Pogačar in 4. Matej Mohorič.
To so glavni poudarki rezultatsko izjemnega in dramatičnega slovenskega kolesarskega leta, ki se je zaradi pandemije odvilo z drugačno scenografijo, kot smo je vajeni. Tour smo spremljali septembra, Giro oktobra, odločitev o zmagovalcu Vuelte je padla novembra …
Največje dirke, ki so si sledile kot po tekočem traku, včasih pa so se tudi datumsko prekrivale, so pred zaslone zvabile milijone športnih spektaklov lačnih gledalcev, precej manj kot običajno jih je bilo ob cestah. Upati je, da se bomo do prihodnje pomladi že toliko približali nekdanji normalnosti, da se bodo na najbolj epske vzpone vrnile nepregledne množice, ki so sestavni del vrhunskega kolesarstva.
Že zdaj ne gre vse po načrtih, odpovedali so januarski avstralski uvodni del svetovne serije, ki bi se morala po novem 21. februarja začeti z dirko po Združenih arabskih emiratih, domovini Pogačarjeve ekipe UAE. Čeprav zmagovalec Toura še ni razkril svojih načrtov, je pričakovati, da bo že tam na startu. Pričakovati je tudi, da bosta zanj in Rogliča glavna izziva sezone enaka, kot bi bila letos, če OI v Tokiu ne bi zamaknili v leto 2021. Od 26. junija do 18. julija je na sporedu Tour, 24. julija bo že olimpijska cestna dirka.
Še prej, od 9. do 13. junija, bo na sporedu dirka po Sloveniji, ki jo je letos odnesla pandemija. »Vse gre po načrtih, delamo na tem, da nas bodo spet lahko spremljali gledalci Eurosporta. Bomo pa imeli nekaj močnejšo konkurenco kot doslej, da privabimo čim boljšo zasedbo tekmovalcev. Poleg dirke po Švici bo sočasno potekala tudi tradicionalno majska dirka po Belgiji,« je povedal Bogdan Fink, direktor dirke po Sloveniji in ekipe Adria Mobil.
Ekipe na celinski ravni so imele precej bolj okrnjeno sezono kot tiste v eliti, njihov edini cilj je bil boj za obstanek. To velja tudi za številne kolesarje v svetovni seriji, v kateri je vsako leto manj Slovencev. Lani je osip prinesla upokojitev Simona Špilaka in vpletenost Kristijana Korena v afero Aderlass, letos bi ga lahko zaostrene razmere na kolesarskem trgu. V sezoni 2020 je v WorldTouru dirkalo devet slovenskih kolesarjev, kot kaže, jih bo prihodnje letos sedem. Medtem ko vsi drugi ostajajo pri dosedanjih ekipah, sta ta čas še brez pogodb Grega Bole in Luka Pibernik.
Objava sklepne jakostne lestvice Svetovne kolesarske zveze (UCI) je bilo zadnje uradno dejanje sezone in pogled nanjo je sanjski za naše kolesarstvo. Po ponovitvi zmage na Vuelti je Primož Roglič spet na 1. mestu, na katerem je prezimil že lani. Za njim je Tadej Pogačar, ki je sezono začel na 15. mestu, zadnja dva tedna pa prebil na 1. mestu. Ko je karavana letošnje Vuelte prispela na cilj v Madridu, so mu odšteli točke za lansko 3. mesto. To je botrovalo tudi zdrsu Slovenije s 1. mesta med državami, prehitela jo je Francija, ki ji je največ točk prinesel svetovni prvak Julian Alaphilippe.
Še lani sta se 1. ali 2. mesto na lestvici UCI za Slovenijo (lansko sezono je končala na 7. mestu) zdela kot neuresničljive sanje, zdaj je to resničnost. Tako kot 1. mesto Pogačarja in 2. Rogliča na Touru, na katerem je Komendčan tik pred ciljem ugnal Kisovčana, Rogličeva ubranitev rdeče majice na Vuelti, njegova krstna zmaga na najstarejšem spomeniku Liege–Bastogne–Liege ter etapne zmage na vseh treh tritedenskih dirkah v eni sezoni, pri katerih je piko na i na Giru pritisnil Jan Tratnik. Ne gre pozabiti še na etapni 2. mesti Luke Mezgeca na Touru, Rogličevo 6. mesto na SP in slovensko prevlado v Liegeu, kjer sta Zasavčevo zmago dopolnila 3. Pogačar in 4. Matej Mohorič.
To so glavni poudarki rezultatsko izjemnega in dramatičnega slovenskega kolesarskega leta, ki se je zaradi pandemije odvilo z drugačno scenografijo, kot smo je vajeni. Tour smo spremljali septembra, Giro oktobra, odločitev o zmagovalcu Vuelte je padla novembra …
Dirka po Sloveniji po načrtih
Največje dirke, ki so si sledile kot po tekočem traku, včasih pa so se tudi datumsko prekrivale, so pred zaslone zvabile milijone športnih spektaklov lačnih gledalcev, precej manj kot običajno jih je bilo ob cestah. Upati je, da se bomo do prihodnje pomladi že toliko približali nekdanji normalnosti, da se bodo na najbolj epske vzpone vrnile nepregledne množice, ki so sestavni del vrhunskega kolesarstva.
Že zdaj ne gre vse po načrtih, odpovedali so januarski avstralski uvodni del svetovne serije, ki bi se morala po novem 21. februarja začeti z dirko po Združenih arabskih emiratih, domovini Pogačarjeve ekipe UAE. Čeprav zmagovalec Toura še ni razkril svojih načrtov, je pričakovati, da bo že tam na startu. Pričakovati je tudi, da bosta zanj in Rogliča glavna izziva sezone enaka, kot bi bila letos, če OI v Tokiu ne bi zamaknili v leto 2021. Od 26. junija do 18. julija je na sporedu Tour, 24. julija bo že olimpijska cestna dirka.
Še prej, od 9. do 13. junija, bo na sporedu dirka po Sloveniji, ki jo je letos odnesla pandemija. »Vse gre po načrtih, delamo na tem, da nas bodo spet lahko spremljali gledalci Eurosporta. Bomo pa imeli nekaj močnejšo konkurenco kot doslej, da privabimo čim boljšo zasedbo tekmovalcev. Poleg dirke po Švici bo sočasno potekala tudi tradicionalno majska dirka po Belgiji,« je povedal Bogdan Fink, direktor dirke po Sloveniji in ekipe Adria Mobil.
Ekipe na celinski ravni so imele precej bolj okrnjeno sezono kot tiste v eliti, njihov edini cilj je bil boj za obstanek. To velja tudi za številne kolesarje v svetovni seriji, v kateri je vsako leto manj Slovencev. Lani je osip prinesla upokojitev Simona Špilaka in vpletenost Kristijana Korena v afero Aderlass, letos bi ga lahko zaostrene razmere na kolesarskem trgu. V sezoni 2020 je v WorldTouru dirkalo devet slovenskih kolesarjev, kot kaže, jih bo prihodnje letos sedem. Medtem ko vsi drugi ostajajo pri dosedanjih ekipah, sta ta čas še brez pogodb Grega Bole in Luka Pibernik.
