SPREJEM
Tourov junak potolčen, a za bojevnika vse časti
Primoža Rogliča slovesno sprejeli domači navijači. Stres ravninske etape, grozen je bil tudi solzivec.
Odpri galerijo
Primoža Rogliča so navdušeno pozdravili pred ljubljansko mestno hišo. Foto: Blaž Samec
LJUBLJANA – Primož Roglič je po francoskem kolesarskem junaštvu veličastno pirenejsko gorovje zamenjal za sončno stran Alp. Zmagovalca 19. etape Tour de Francea od Lurda do Larunsa, lani je na francoski pentlji dobil etapo v Alpah, so namreč v slovenski prestolnici pred mestno hišo pozdravili navijači in ljubitelji kolesarstva, nekdanji smučarski skakalec in skupno četrti na letošnjem Touru pa je v skromnem zasavskem slogu vse doživel dokaj čustveno.
A kolesarski šport je kruti profesionalizem, najprej je treba na vse gledati strogo racionalno in vse teoretično načrtovati do najmanjše podrobnosti, potem se ob trenutkih slave lahko prepusti čustvom. Torej, je bila na Touru na koncu mogoča višja uvrstitev od četrtega mesta, bi lahko nizozemska ekipa LottoNL-Jumbo bolj vpregla pri pomoči svojemu najboljšemu možu?
»Povsod so še rezerve, plusi in minusi so pri prav vsaki ekipi. Realno pa je bilo to, kar smo dosegli, naš maksimum, ekipa Sky je bila nedosegljiva. Tudi Sky ni prišel čez noč in kar osvojil Dirke po Franciji. Pri nas pa je treba pogledati, kaj smo dosegli v zadnjih dveh letih. Na Tour tudi nisem prišel kot kapetan ekipe, to je bil Steven Kruiswijk,« je opomnil 28-letni Primož Roglič in zanimivo dodal, da so bile zanj na Touru najbolj stresne ravninske etape. »Dobil sem občutek, da sem sposoben obleči tudi eno od prestižnih majic. Zelo težko pa je priti na Tour in reči, da grem na zmago. Veliko stvari se mora uskladiti, ob tem pa imeti tudi srečo. Sicer pa me tekmeci v karavani zdaj poznajo in spoštujejo, počutim se bolj sproščenega in domačega,« je po skokih življenjsko vzdušje v novem športnem okolju opisal Zasavec, ki je omenil, da je imel proti koncu Toura dopinško preverjanje vsak drugi dan.
O protestu kmetovalcev v 16. etapi, ko je policija uporabila solzivec, je navrgel: »Pišuka, bilo je grozno. Solzivec mi je prišel v oči, ničesar nisem videl, peklo me je grlo. Tudi ni bilo prijetno poslušati, kaj so gledalci ob progi vse izrekli Chrisu Froomu, me pa niso, ko sem bil ob njem, polili s tekočino.« Zdaj je med elito svetovnega kolesarstva, oči drugih vodij ekip so gotovo padle tudi na moža iz Strahovelj pri Kisovcu. »Ponudbe? Osebno nisem dobil nobene, morebiti o tem kaj več ve moj zastopnik. Sicer pa imam z ekipo še dveletno pogodbo,« je omenil, za svetovno prvenstvo v Innsbrucku, to bo konec septembra, pa najavil, da trikratni svetovni prvak Peter Sagan zaradi zahtevnega profila proge letos ne bo najboljši na cestni dirki.
Bo pa Roglič, svetovni podprvak v kronometru, visoko meril tudi v vožnji na čas. Padec na zadnji dirki v baskovskem San Sebastianu pa je na Zasavcu pustil vidne posledice s povitim desnim komolcem. »Po vsem telesu sem potolčen. Padec se je dogodil na spustu pri hitrosti približno 60 km/h. Še sem lahko zaviral, a so drugi kolesarji prileteli v mene in čez mene. To me je bolj zabolelo kot padec na tla,« je sklenil Primož Roglič, ki so ga včeraj slovesno sprejeli tudi v Zagorju.
A kolesarski šport je kruti profesionalizem, najprej je treba na vse gledati strogo racionalno in vse teoretično načrtovati do najmanjše podrobnosti, potem se ob trenutkih slave lahko prepusti čustvom. Torej, je bila na Touru na koncu mogoča višja uvrstitev od četrtega mesta, bi lahko nizozemska ekipa LottoNL-Jumbo bolj vpregla pri pomoči svojemu najboljšemu možu?
»Povsod so še rezerve, plusi in minusi so pri prav vsaki ekipi. Realno pa je bilo to, kar smo dosegli, naš maksimum, ekipa Sky je bila nedosegljiva. Tudi Sky ni prišel čez noč in kar osvojil Dirke po Franciji. Pri nas pa je treba pogledati, kaj smo dosegli v zadnjih dveh letih. Na Tour tudi nisem prišel kot kapetan ekipe, to je bil Steven Kruiswijk,« je opomnil 28-letni Primož Roglič in zanimivo dodal, da so bile zanj na Touru najbolj stresne ravninske etape. »Dobil sem občutek, da sem sposoben obleči tudi eno od prestižnih majic. Zelo težko pa je priti na Tour in reči, da grem na zmago. Veliko stvari se mora uskladiti, ob tem pa imeti tudi srečo. Sicer pa me tekmeci v karavani zdaj poznajo in spoštujejo, počutim se bolj sproščenega in domačega,« je po skokih življenjsko vzdušje v novem športnem okolju opisal Zasavec, ki je omenil, da je imel proti koncu Toura dopinško preverjanje vsak drugi dan.
O protestu kmetovalcev v 16. etapi, ko je policija uporabila solzivec, je navrgel: »Pišuka, bilo je grozno. Solzivec mi je prišel v oči, ničesar nisem videl, peklo me je grlo. Tudi ni bilo prijetno poslušati, kaj so gledalci ob progi vse izrekli Chrisu Froomu, me pa niso, ko sem bil ob njem, polili s tekočino.« Zdaj je med elito svetovnega kolesarstva, oči drugih vodij ekip so gotovo padle tudi na moža iz Strahovelj pri Kisovcu. »Ponudbe? Osebno nisem dobil nobene, morebiti o tem kaj več ve moj zastopnik. Sicer pa imam z ekipo še dveletno pogodbo,« je omenil, za svetovno prvenstvo v Innsbrucku, to bo konec septembra, pa najavil, da trikratni svetovni prvak Peter Sagan zaradi zahtevnega profila proge letos ne bo najboljši na cestni dirki.
Bo pa Roglič, svetovni podprvak v kronometru, visoko meril tudi v vožnji na čas. Padec na zadnji dirki v baskovskem San Sebastianu pa je na Zasavcu pustil vidne posledice s povitim desnim komolcem. »Po vsem telesu sem potolčen. Padec se je dogodil na spustu pri hitrosti približno 60 km/h. Še sem lahko zaviral, a so drugi kolesarji prileteli v mene in čez mene. To me je bolj zabolelo kot padec na tla,« je sklenil Primož Roglič, ki so ga včeraj slovesno sprejeli tudi v Zagorju.
