Trajkovića ni strah razkriti visokega cilja

LJUBLJANA – Potem ko Slovenija na prejšnjih poletnih olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Janeiru ni imela nobenega tekvondoista, bo imela v Tokiu 2020 spet svojega predstavnika v tem korejskem borilnem športu. Vstopnico za japonski spektakel si je namreč izbojeval Ivan Trajković (nad 80 kg), ki bo tako drugič po Londonu '12 nastopil na največji športni športni prireditvi. Zanimivo, da zdajšnjo uvrstitev na OI doživlja dosti manj evforično kot pred dobrimi sedmimi leti.

»Ko sem si na kvalifikacijskem tekmovanju v Kazanu leta 2012 zagotovil nastop na olimpijskem turnirju v Londonu, od silne sreče in velikega vznemirjenja vso noč nisem zatisnil očesa. Zdaj vse skupaj doživljam precej drugače; seveda sem vesel, da sem se uvrstil na OI v Tokiu, vendar pa s tem še nisem na koncu svoje poti. Zato tudi ne bi rekel, da mi je zdaj odleglo, saj sem šele na vmesni postaji na poti do svojega cilja,« je poudaril 28-letni Bistričan in v isti sapi pribil, da se ne strinja s Coubertinovim načelom, po katerem je pomembno sodelovati in ne zmag(ov)ati: »Lepo je sodelovati, vendar pa sem to že doživel in lahko iz lastnih izkušenj povem, da nikakor ni lepo, če potem na tekmovanju ne dosežeš tistega, kar si želiš.«

Še pred prazniki spet v telovadnico

Njegov cilj za Tokio 2020 je jasen. »Glede na vse rezultate, ki sem jih dosegel v preteklih letih, glede na vse tekmece, ki sem jih premagal, si želim seveda kolajno osvojiti tudi na OI. Tega me ni strah povedati, vendar pa to še ne pomeni, da jo s tem tudi napovedujem,« je Trajković razkril svoj visoki cilj, za katerega bo storil vse, da ga bo tudi uresničil. Da je dejansko sposoben seči po odličju tudi na največji športni prireditvi, je dokazal že večkrat; navsezadnje ima v svoji vitrini že po dve žlahtni kovini s svetovnih in evropskih prvenstev, da uvrstitev na zmagovalni oder, ki jih je nanizal na turnirjih za svetovni pokal, sploh ne omenjamo. Iveka, kakor ga tudi kličejo, že zdaj med resne kandidate za olimpijsko lovoriko med drugimi uvrščata njegov osebni trener Jure Pantar in reprezentančni selektor Dragan Zarić.

Z neposredno uvrstitvijo na OI prek olimpijske kvalifikacijske lestvice, na kateri drži visoko peto mesto, si je Trajković zagotovil sedem mesecev priprav v miru, kar seveda ni zanemarljivo. »Za nameček sem se izognil stresu, ki bi ga imel, če bi moral olimpijsko vstopnico konec aprila loviti na milanskem kvalifikacijskem turnirju, ki je vselej tudi neke vrste loterija,« je povedal udarni član mariborskega kluba Proficio Hwarang, ki si bo po napornih pripravah in tekmovanjih privoščil zaslužen oddih. A počival ne bo prav dolgo. »Kakor se poznam, ne bom prav dolgo zdržal brez treningov, tako da se bom še pred prazniki vrnil v telovadnico,« je razkril Trajković in se za konec zahvalil vsem, ki so mu pomagali izpolniti glavni letošnji cilj. Ker ima – kot pravi – absolutno podporo, verjame, da si bo 28. julija prihodnje leto uresničil tudi olimpijske sanje.