Trd pristanek za šampionski vzlet

Že dolgo vemo, da slovenske športnice, seveda tudi v tem zimskem času, znajo poskrbeti za odmevne dosežke. Nekoč Mateja Svet, pozneje naslednji rod vražjih Slovenk, kot je naše junakinje belih strmin poimenoval žal pokojni kolega Vito Divac.

Gloria Kotnik je navdušila s svojo zgodbo. FOTO: Matej Družnik

Nastop Petre Majdič z zlomljenimi rebri v Vancouvru je odmeval tudi v deželah, kjer smučarski tek nima prepoznavnosti. Zmage Tine Maze, zlasti olimpijska naslova v Sočiju, so navduševale stroko in navijače. In zgodba naših deklet se nadaljuje tudi zdaj na Kitajskem: najprej s skakalkami, nato s senzacionalno Glorio Kotnik. Prav šport pa tako kot življenje ni vedno le potica – Anamarija Lampič, druga sprinterka sezone v smučarskem teku, je tukaj doživela hud poraz.

Nagrada za pristop

Z obema sem govoril v presledku dvajsetih minut, ko sta še spoznavali olimpijsko vas, obe sta mi delovali zelo sproščeno in vedro. Le njuni tekmovalni izhodišči sta se razlikovali: Gloria, v preteklosti najvišje na OI na 15. mestu in še brez uvrstitev na stopničke tekem v svetovnem pokalu, je bila vesela, da je sploh prejela olimpijsko vabilo, Anamarija pa je prišla s cilji napada na kolajno, kar seveda pritiče športnici leta 2020 na Slovenskem.

Prva je imela v svojih kartah močna aduta v sproščenosti kot tudi spoznanju, da je bolje od marsikatere tekmice poznala to prizorišče. Vesela je bila, ker je sploh tu lahko nastopila, vrnila se je v deželo, kjer njen oče vodi državno reprezentanco deskarjev, zato je bila tu večkrat in se privadila značilnih snežnih razmer, okolja, hrane, navad. Kitajska ji je dejansko všeč! In ker je že tako vedro pristopila olimpijskemu nastopu, je bila tudi nagrajena.

Kot Petra in Vesna

O tem, da tudi Anamarija Lampič, svetlolasa Gorenjka iz Valburge pri Smledniku, pristopa športu pozitivno in vselej z nasmehom, vedo tudi tisti, ki smučarskega teka pri nas ne spremljajo. Zato je med najbolj priljubljenimi slovenskimi športnicami. Seveda pa zgolj prijaznost ne bi bila dovolj, če ne bi dosegala vrhunskih izidov.

In ko je bila pred štirimi leti na OI v Pjongčangu v sprintu 7., torej tik za šesterico finalistov, je bil to lep obet za olimpijski Peking. Sledile so vrhunske uvrstitve, to torkovo 12. mesto pa jo je preusmerilo navzdol. Ni bilo tako vrhunske strukture smuči, kot si je želela, vprašljivo je, ali so bile njene višinske priprave v popolni osami in brez kakršne koli primerjave ustrezne in četudi z nasmehom ne bo vzbujala takšnega vtisa, je najbrž jasno, da bremena tega podviga ni bila sposobna prenesti. Je sijajna športnica, ki pa mora na poti k olimpijski kolajni doživeti tudi tako trd pristanek. Kot pred njo Petra Majdič in Vesna Fabjan.