SLOVENSKI UČITELJ
Trener Tine Maze poskrbel za športno evforijo na Kosovu
Albin Tahiri je prvi smučar, ki na zimskih olimpijskih igrah nastopa za Kosovo. Točk svetovnega pokala še nima, največ pa so ga naučili na Koroškem.
Odpri galerijo
Koroška je veliko dala Sloveniji, tudi olimpijsko šampionko Tino Maze, ki je kot edina Slovenka osvojila zlato na olimpijskih igrah. Na Kosovu pa je smučarska evforija v teh dneh, ko je 28-letni Albin Tahiri kot prvi predstavnik države nastopil na zimskih olimpijskih igrah. Debitiral je v kombinaciji (37. mesto), hrabro je opravil s smukom, kjer je bil na koncu 50.
Ob sebi ima ekipo, tudi trenerja, ki mu z nasveti ne more pomagati, bolj mu koristi, ker mu prenaša opremo in smuči. Sicer vse to počne Albin sam. Da, tudi smuči si pripravi, na treninge pa često potuje s Slovenci. Sam sem za vse, mirno pove. Ni ga sram, bori se, ponosno brani barve svoje očetnjave in ne skriva hvaležnosti do ekip, ki mu pomagajo. Najbolj pogosto so to ravno Slovenci, vse skupaj pa se je začelo na Koroškem.
»Blaž Jelen, prvi trener Tine Maze, me je naučil največ. Še danes sem mu hvaležen za vse. Večkrat se mi oglasi in mi svetuje, kaj bi lahko naredil boljše in drugače. Pomagal mi je tudi Denis Šteharnik, ki danes uspešno vodi slovensko žensko vrsto. Moja trenerja sta bila še Mitja Zmagaj in Tadej Praprotnik,« pove Albin o svojih začetkih na belih strminah. Njegov oče je bil navdušen športnik, tekel je na maratonih, zato je bil vesel, ker je sin šel v športne vode. »Mama je bila bolj navdušena nad šolo, zato sem moral biti uspešen na obeh poljih,« pove Albin, ki je uspešno končal študij dentalne medicine, zdaj pa opravlja prakso dentalne kirurgije v Ljubljani v dentalnem kirurškem estetskem centru D Center. Vmes pa smuča.
Pred odhodom na igre sta ga v Prištini sprejela predsednik države in premier ter mu zaželela uspešen nastop. »Tri dni sem preživel na Kosovu, imel sem številne medijske obveznosti. Tudi v Koreji imam vsak dan videokonferenco, na Kosovu vlada prava evforija,« Albin o tem, kako so Kosovci ponosni na prvega smučarja na tako odmevnem tekmovanju. Na Kosovu je precej zanimanja za smučanje, a ni primerne infrastrukture. Morda bi bila rešitev v privatnem kapitalu, ki bi investiral v opremo na smučiščih, razmišlja Albin, ki se vrača v Evropo 26. februarja. Najprej v Prištino, potem v Ljubljano, kjer biva. »Tretjega marca se vidimo na pokalu Vitranc,« doda, preden se posloviva.
Čestitka državi
»To so veliki dnevi za Kosovo, država slavi 10 let razglasitve samostojnosti, sam pa sem dočakal uvodni nastop na olimpijskih igrah. Lepo je,« nam pove Albin (na odprtju je nosil tudi kosovsko zastavo), ki smo ga ujeli po nastopu v smuku. »Imel sem dober občutek, tudi vožnja je bila boljša kot v kombinaciji, a sem se slabše odrezal. Sem pa potem hitro opazil, da so imeli vsi smučarji z visokimi številkami slabše razmere, proga ni zdržala,« je ocenil Albin, ki se mu na igrah dobro godi.Ob sebi ima ekipo, tudi trenerja, ki mu z nasveti ne more pomagati, bolj mu koristi, ker mu prenaša opremo in smuči. Sicer vse to počne Albin sam. Da, tudi smuči si pripravi, na treninge pa često potuje s Slovenci. Sam sem za vse, mirno pove. Ni ga sram, bori se, ponosno brani barve svoje očetnjave in ne skriva hvaležnosti do ekip, ki mu pomagajo. Najbolj pogosto so to ravno Slovenci, vse skupaj pa se je začelo na Koroškem.
Romanca na izpitu
Pisalo se je leto 1973. Vehbi Tahiri je prišel v Slovenijo, da bi se izučil in delal v železarni. Da bi bil kos vsem delovnim nalogam, je moral opraviti izpit iz varstva pri delu. Naključje je hotelo, da je ta izpit isti dan opravljala tudi Dragica Kotnik. »Mama je pomagala rešiti test očetu, ta pa jo je v zahvalo povabil na večerjo,« v smehu Albin razkrije, kako se je začela romanca. Par je dobil tri otroke, starejši sestri in Albina, ki je najdlje vztrajal na športni poti, sestri pa sta se ukvarjali s plavanjem in atletiko. Albin se je zapisal smučanju, bil je član SK Črna, na katerega ima še danes lepe spomine.»Blaž Jelen, prvi trener Tine Maze, me je naučil največ. Še danes sem mu hvaležen za vse. Večkrat se mi oglasi in mi svetuje, kaj bi lahko naredil boljše in drugače. Pomagal mi je tudi Denis Šteharnik, ki danes uspešno vodi slovensko žensko vrsto. Moja trenerja sta bila še Mitja Zmagaj in Tadej Praprotnik,« pove Albin o svojih začetkih na belih strminah. Njegov oče je bil navdušen športnik, tekel je na maratonih, zato je bil vesel, ker je sin šel v športne vode. »Mama je bila bolj navdušena nad šolo, zato sem moral biti uspešen na obeh poljih,« pove Albin, ki je uspešno končal študij dentalne medicine, zdaj pa opravlja prakso dentalne kirurgije v Ljubljani v dentalnem kirurškem estetskem centru D Center. Vmes pa smuča.
Varčuje pri vsakem zavoju
Tahiri je še marca 2009 nastopil na slovenskem prvenstvu in v superveleslalomu na Kopah, kjer je zasedel deveto mesto ter med drugim ugnal tudi Aleša Gorzo, potem pa je na očetovo idejo poizkusil navezati stik s kosovsko smučarsko zvezo in tamkajšnjim olimpijskim komitejem. Letos so prišli na svoj račun in dobili vabilo za nastop na igrah v Južni Koreji. »Denarja je bolj malo, vendar se kosovski olimpijski komite in ministrstvo za šport trudita. Ne zanikam, vsako leto dobim nekaj več, a se moram vedno znajti, dajem tudi svoje prihranke. Trudim se, da se na smučišče pripeljem s Slovenci, ker treniram z njimi, pa mi ni treba plačati proge. Sicer ne bi šlo,« ne skriva razmer, v katerih deluje. Upa, da se kaj premakne. Na Kosovu znajo poskrbeti za vrhunske športnike, ki segajo po medaljah. To je na svoji koži občutila judoistka Majljinda Keljmendi, ki je pred dvema letoma osvojila zlato v Riu, država jo je nagradila. A do tega je treba priti, se zaveda Albin, ki na svoje prve točke v svetovnem pokalu še čaka, zato je tudi razmišljanje o medalji skorajda nerealno.Pred odhodom na igre sta ga v Prištini sprejela predsednik države in premier ter mu zaželela uspešen nastop. »Tri dni sem preživel na Kosovu, imel sem številne medijske obveznosti. Tudi v Koreji imam vsak dan videokonferenco, na Kosovu vlada prava evforija,« Albin o tem, kako so Kosovci ponosni na prvega smučarja na tako odmevnem tekmovanju. Na Kosovu je precej zanimanja za smučanje, a ni primerne infrastrukture. Morda bi bila rešitev v privatnem kapitalu, ki bi investiral v opremo na smučiščih, razmišlja Albin, ki se vrača v Evropo 26. februarja. Najprej v Prištino, potem v Ljubljano, kjer biva. »Tretjega marca se vidimo na pokalu Vitranc,« doda, preden se posloviva.