Trenerji za boljše vodstvo

LJUBLJANA – Ljubitelji nogometa so v uvodnih spomladanskih tekmah prvoligašev opazili rumene trakove, ki so jih na svojih rokavih nosili nekateri trenerji prvoligaških ekip, najprej Simon Rožman (Domžale), Oliver Bogatinov (Aluminij), na sobotnem derbiju med Olimpijo in Mariborom pa tudi Robert Pevnik in Darko Milanič.

Pevnik je po tekmi pojasnil, za kaj gre: »Da se vidi, da držimo skupaj. Vsi trenerji si v Sloveniji želimo zaščito in da bi bila trenerska organizacija tako močna kot sodniška. Na tekmi smo nasprotniki, zunaj igrišča pa moramo biti prijatelji in pomagati drug drugemu. Trenerji se želimo bolj zaščititi.«

Če se spomnimo še besed nekdanjega selektorja nogometne reprezentance Bojana Prašnikarja, ki je prejšnji teden v Slovenskih novicah razlagal, da so trenerji izgubili moč in veljavo v domači nogometni družini, je kot na dlani, da v trenerski organizaciji prevladuje nezadovoljstvo zaradi njihovega zdajšnjega položaja. Sploh ko ugotavljajo, kako močna je sodniška organizacija.
 

Žilnik: Zaspali smo

Obrnili smo se na Janija Žilnika, očeta leta 1995 ustanovljenega nogometnega kluba Šampion iz Celja. Je eden tistih, ki so nezadovoljni z delovanjem vodstva Zveze nogometnih trenerjev Slovenije (ZNTS). »Ne morem vam predstaviti kakšnega uradnega stališča. Vedno večja skupina trenerjev, ki smo tudi člani ZNTS, je nezadovoljna z vodenjem naše cehovske organizacije. Menimo, da vodstvo ni na ustrezni ravni glede na vse izzive v trenerskem poslu. S pogostim opozarjanjem na določene težave, v prvi vrsti na status trenerjev, njihov socialni, pravni, strokovni in finančni položaj v klubih ter vlogo znotraj Nogometne zveze Slovenije, nismo dosegli nič. Očitno bomo morali priti do sprememb na drugačen, odločnejši način. Te se bodo zagotovo zgodile, vse skupaj je le vprašanje časa,« nam je pojasnil Žilnik, ki za nastali položaj ne krivi nikogar »od zunaj«: »To je naš problem. Priznamo, zaspali smo. Nimamo ustreznega statusa, nobene posebne moči v vrhu zveze, naše mnenje se bolj malo upošteva tudi ob povsem strokovnih odločitvah. Ob imenovanju selektorjev nas denimo zgolj obvestijo, namesto da bi mi krojili izbor. Že to pove dovolj.«

Predsednik ZNTS Rudi Bračič je sicer član izvršnega odbora NZS, a nanj letijo kritike, da s sodelavci ni kaj prida aktiven, ko gre za zastopanje interesov slovenskih nogometnih trenerjev, ki jih je danes okrog 1500, razpršeni pa so v devet območnih društev (Ljubljana, Maribor, Gorenjska, Celje, Koper, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Lendava).

»Prej smo zgolj nergali, zdaj pa smo pristopili k reševanju težav. Najprej želimo deliti razmišljanje in dobiti odziv članstva. Če trenerji vsak dan skrbimo za približno 35.000 mladih nogometašev in nogometašic, pa za okrog 5000 članov, potem bi bila lahko naša vloga bolj prepoznavna in tudi urejena. Trenerska organizacija potrebuje svežo kri, slediti mora sodobnim trendom ter ves čas skrbeti za razvoj in izobraževanje svojih članov, jim zagotavljati optimalne razmere za delo. Mi želimo do sprememb po demokratični poti, verjetno pa se našim mlajšim kolegom še bolj mudi izboljšati sedanje razmere,« je še navrgel Žilnik. Po naših podatkih sedanjemu vodstvu ZNTS poteče mandat prihodnje leto.