Tresel se je Gran Sasso, Roglič in Evenepoel na Giru hranila moči
»Pravilo je, da etapo težko naredijo kolesarji, ni pomembno, kakšen je njen profil,« je nekdanji slovenski profesionalec Tadej Valjavec po 7. etapi Gira ponovil staro kolesarsko modrost. Kar 218 km dolga preizkušnja s ciljnim vzponom na 2135 m visoki Gran Sasso, na katerem je zmago slavil Italijan Davide Bais (Eolo Kometa), je obetala veliko razburjenja. Vendar sta se Primož Roglič (Jumbo Visma) in Remco Evenepoel (Soudal Quick Step) odločila, da bodo prave bitke za rožnato majico na vrsti kasneje.
»Zaradi drugih obveznosti nisem mogel vsak dan v živo spremljati dirke, tokrat sem si posebej vzel čas, ker sem pričakoval, da bo zanimivo, vendar ni bilo,« je povedal Valjavec, ki je tako kot drugi ljubitelji kolesarstva videl, kako so se trije ubežniki brez večjega upora tekmecev odpeljali malodane takoj po startu in vse do cilja jih začuda nihče ni zares lovil. Tresel se je Gran Sasso, rodila se je miš.
Le ekipa rožnate majice Andreasa Leknessunda DSM je poskrbela za to, da najvišje uvrščeni ubežnik v skupnem seštevku Simone Petilli (Intermarche) ne bi nadoknadil dobrih sedem minut zaostanka. Vse druge ekipe se niso zganile do zadnjih dveh kilometrov, ko je bil ritem vendarle nekoliko ostrejši, v zadnjih metrih pa ste se v osredju pojavila tudi velika zvezdnika.
Evenepoel je v sprintu preizkusil Rogličeve noge in dobil odgovor, da v tej prvini ta čas ni močnejši, Rogla je sede in zaprtih ust odgovoril na njegov pospešek. »Zakaj pride do takšnih uspavank? Največkrat ne načrtno, temveč po naključju. Ekipe preizkušajo živce tekmecev, čakajo, kdo bo prevzel pobudo, tega tokrat ni želela storiti ne Rogličeva ne Evenepoelova ekipa, drugi se niso vpletali. Sicer je Gran Sasso dolg kot ponedeljek, ni pa težek klanec, zavetrje se na njem močno pozna. Soudalu Quick Stepu je takšen razplet ustrezal, Evenepoel je tako prišel k sebi po padcih v minulih dneh,« je dinamiko v karavani orisal Valjavec, ki je šestkrat prevozil Giro, z 9. mestom pa je bil na njem najuspešnejši Slovenec do Rogličevega 3. mesta leta 2019.
Manj izgube kot v prvi vožnji na čas
Že 8. etapa je zanimiva z razgibanim zaključkom, 9. pa bi lahko bila ena od ključnih. Jutri je na sporedu 35 km dolga ravninska vožnja na čas s ciljem v Ceseni. Na uvodni bitki s štoparico je Roglič proti Evenepoelu v 19,6 km izgubil 43 sekund.
»Pričakujem, da bo tokrat drugače, da so pri obeh noge že utečene. Evenepoel je na ravninskem kronometru v prednosti, a če bo Roglič izgubil manj kot minuto, bo to še povsem sprejemljiv rezultat, v hribih v zadnjem tednu je to mogoče hitro preobrniti, spomnimo se Simona Yatesa, ki je leta 2018 prepričljivo vodil in v dveh dneh zadnjega tedna proti Chrisu Froomu izgubil 10 minut,« je Valjavec spomnil na še eno staro kolesarsko modrost. Tritedenske dirke ni konec do ciljne črte, letos bo ta 28. maja v Rimu in le tam bo štelo, kdo nosi rožnato majico.
