HOKEJ
Tudi ob ledu korak za Skandinavci
Slovensko tretje mesto v hokejskih kvalifikacijah za OI 2022 realno.
Odpri galerijo
Dejan Kontrec si želi drugačne politike Mednarodne hokejske zveze. FOTO: Leon Vidic
V tretje ni šlo rado! S tem so se pač morali sprijazniti slovenski hokejisti ob včerajšnjem odhodu iz norveške prestolnice, kamor so pripotovali natanko pred enim tednom in se poskusili pripraviti za še en podvig: najprej so ga uprizorili ob uvrstitvi na olimpijske igre v Sočiju 2014, nato v Pjongčangu 2018, zdaj pa je Peking vendarle ostal predaleč.
Končni vrstni red s 3. mestom Slovenije je ponudil realno sliko videnega v Oslu. V vrhunskem športu po navadi ni naključij, so pa posamični presežki, kot so jih naši risi ponudili v kvalifikacijskem situ za omenjena olimpijska turnirja. Toda takrat je bila zgodba vendarle drugačna kot v Oslu. Obakrat so zmagali na prvi tekmi turnirja in se ob ravno pravšnji samozavesti kot tudi sproščenosti ter zato zbranosti lotili nadaljevanja. Proti realno boljšim tekmecem so imeli sijajnega vratarja – v prvo Roberta Kristana, drugič pa Gašperja Krošlja –, imeli še več energije na ledu in povrhu sreče.
Prav Krošelj je danes pet let starejši kot v kvalifikacijah v Minsku, prestal je sezono poškodb in zato zbral le 20 tekem pri klubu na Češkem, kar ni niti polovica števila, kot si ga je želel. Anže Kopitar, nesporno prvi as slovenskega hokeja doslej, pri 34 letih in ob spodrsljajih svojih Los Angeles Kings ni več na tisti ravni kot nekoč, četudi je njegova navzočnost za to reprezentanco vedno znova imenitna. Drži, takrat, leta 2013 na Danskem ob 1. mestu v kvalifikacijah, našega kralja iz Kalifornije ni bilo, kot tudi ne igralcev iz NHL pri drugih reprezentancah.
Slovenija si je v Oslu 2021 privoščila preveč spodrsljajev, da jih ne bi plačala s porazoma proti reprezentancama dveh bogatih skandinavskih držav, kjer je vložek v hokej neprimerljivo višji kot pri nas. Ne nazadnje imata tako Danska kot Norveška polovico konkurenčnih reprezentančnih kandidatov v domačem prvenstvu, ob tem pa več tistih z vidnimi vlogami v najmočnejših ligah (NHL, KHL, Švedska, Finska itn.), kot je to v slovenskem primeru.
»Njihovi igralci uživajo več ugleda pri posameznih klubih kot pri nas domala vsi, seveda z izjemo Anžeta Kopitarja. Mi smo tu brez moči, da bi igralce odtrgali od klubov dva tedna prej in se nato skupaj temeljito pripravljali ter odigrali tudi kakšno tekmo. V prihodnje pričakujem pomoč od mednarodne zveze, da bo s klubi uredila koledar in omogočila reprezentantom odhod na skupne priprave,« je poudaril menedžer slovenske reprezentance Dejan Kontrec. Hokejska Slovenija se mora zdaj zazreti v sezono, v kateri bo novembra na Bledu gostila lep turnir z navzočnostjo Avstrije, Francije in Belorusije, nato pa konec aprila 2022 v Ljubljani SP skupine B.
Končni vrstni red s 3. mestom Slovenije je ponudil realno sliko videnega v Oslu. V vrhunskem športu po navadi ni naključij, so pa posamični presežki, kot so jih naši risi ponudili v kvalifikacijskem situ za omenjena olimpijska turnirja. Toda takrat je bila zgodba vendarle drugačna kot v Oslu. Obakrat so zmagali na prvi tekmi turnirja in se ob ravno pravšnji samozavesti kot tudi sproščenosti ter zato zbranosti lotili nadaljevanja. Proti realno boljšim tekmecem so imeli sijajnega vratarja – v prvo Roberta Kristana, drugič pa Gašperja Krošlja –, imeli še več energije na ledu in povrhu sreče.
Prav Krošelj je danes pet let starejši kot v kvalifikacijah v Minsku, prestal je sezono poškodb in zato zbral le 20 tekem pri klubu na Češkem, kar ni niti polovica števila, kot si ga je želel. Anže Kopitar, nesporno prvi as slovenskega hokeja doslej, pri 34 letih in ob spodrsljajih svojih Los Angeles Kings ni več na tisti ravni kot nekoč, četudi je njegova navzočnost za to reprezentanco vedno znova imenitna. Drži, takrat, leta 2013 na Danskem ob 1. mestu v kvalifikacijah, našega kralja iz Kalifornije ni bilo, kot tudi ne igralcev iz NHL pri drugih reprezentancah.
Brez moči
Slovenija si je v Oslu 2021 privoščila preveč spodrsljajev, da jih ne bi plačala s porazoma proti reprezentancama dveh bogatih skandinavskih držav, kjer je vložek v hokej neprimerljivo višji kot pri nas. Ne nazadnje imata tako Danska kot Norveška polovico konkurenčnih reprezentančnih kandidatov v domačem prvenstvu, ob tem pa več tistih z vidnimi vlogami v najmočnejših ligah (NHL, KHL, Švedska, Finska itn.), kot je to v slovenskem primeru.
»Njihovi igralci uživajo več ugleda pri posameznih klubih kot pri nas domala vsi, seveda z izjemo Anžeta Kopitarja. Mi smo tu brez moči, da bi igralce odtrgali od klubov dva tedna prej in se nato skupaj temeljito pripravljali ter odigrali tudi kakšno tekmo. V prihodnje pričakujem pomoč od mednarodne zveze, da bo s klubi uredila koledar in omogočila reprezentantom odhod na skupne priprave,« je poudaril menedžer slovenske reprezentance Dejan Kontrec. Hokejska Slovenija se mora zdaj zazreti v sezono, v kateri bo novembra na Bledu gostila lep turnir z navzočnostjo Avstrije, Francije in Belorusije, nato pa konec aprila 2022 v Ljubljani SP skupine B.
