Upa, da bo Manchester zanj spet srečen kraj

V Manchestru se bo danes začelo 25. evropsko prvenstvo v tekvondoju olimpijskega združenja WT, torej prav tam, kjer si je slovenski as Ivan Trajkovič pred desetimi leti izbojeval prvo kolajno na velikem članskem tekmovanju. Naš najuspešnejši tekvondoist upa, da mu bo kraj, kjer se je leta 2012 ovenčal z naslovom evropskega podprvaka v kategoriji nad 87 kg, znova prinesel srečo.

Lani je ni imel prav veliko. Na tekmovanju v Sofiji mu je namreč med dvobojem počila druga dlančnica v desni roki, kar trikrat je moral na operacijo. Na prvi poseg se je odpravil marca, ker se mu kost ni najbolje zacelila, pa je moral pod nož še sredi aprila. A potrebna je bila še ena operacija, ker pa so bile pred vrati olimpijske igre, se je odločil, da jo bo preložil na čas po vrnitvi iz Tokia.

Na tretji poseg se je podal konec oktobra.

»Po tej operaciji, pri kateri so mi morali vzeti celo del kosti iz medenice, sem si vzel več časa za okrevanje, da se je dlančnica dobro zacelila. Če bi šlo spet kaj po zlu, bi bilo veliko vprašanje, ali bi se dalo še kaj popraviti. Zdaj je na srečo vse v redu,« je pojasnil Trajkovič in dodal, da bo EP v Manchestru šele njegovo drugo tekmovanje po OI, na katerih se mu je s 5. mestom izmuznila kolajna.

»Pred tremi tedni sem se udeležil turnirja za svetovni pokal v Stockholmu, na katerem sem izpadel že po prvem nastopu. Za moja merila sem se boril katastrofalno, verjetno najslabše doslej, kar gre pripisati pomanjkanju pravih občutkov. Poznalo se mi je, da že dolgo nisem bil na tekmi,« je razložil 30-letni Bistričan, ki si prizadeva iz sleherne slabe stvari potegniti pozitivne zaključke. Do njih je prišel tudi na Švedskem.

Ni se mu treba bati

»Videl sem, da je z mojo roko vse v najlepšem redu, da se lahko spet normalno borim in da se mi ni treba ničesar bati. Poleg tega sem spoznal, kaj sem delal narobe na blazinah, to pa so napake, ki se jih da sorazmerno hitro odpraviti,« je razložil Ivek ali Trajko, kot ga kličejo. Borilne občutke si je poskušal povrniti tudi na reprezentančnih pripravah prejšnji teden v Ljubljani, ki sta se jih udeležila dva tekvondoista iz Poljske, s katerima je pilil formo že za Tokio.

Zamujene olimpijske priložnosti zlepa ne bo pozabil. »Zaradi nje mi bo žal do konca življenja. Vem, da bi bila večina tistih, ki jih poznam, zelo vesela 5. mesta, sam pa ... Ker sem bil tako blizu kolajni (v obračunu za 3. mesto je s 4:5 izgubil z Južnokorejcem Kjo-Don Inom), sem si še dolgo razbijal glavo, kje sem pustil tisto točko. Ko se spomnim, mi ni prijetno,« je poudaril Trajkovič, ki verjame, da lahko v Manchestru poseže visoko.

»Odkar tekmujem, se prvič ne obremenjujem z rezultatom. Verjetno sem tako sproščen tudi zaradi roke, čeprav je nočem imeti za alibi. Ne skrivam, da si želim osvojiti kolajno, zanjo bom grizel do konca,« je poudaril najboljši slovenski tekvondoist (ima še bron z EP 2018 in dve bronasti kolajni s SP) in sporočil veselo novico. Čez dva meseca bo postal očka – s srčno izbranko Teo pričakujeta sina.