Uroš Velepec na Pagu največ po štiri dni skupaj
Prihod biatlonske karavane na drugo postajo sezone svetovnega pokala v Hochfilzen na Tirolsko je privabil številne privržence iz sosednje Nemčije. Ti že vrsto let obiskujejo to prizorišče, zdaj pa so prav posebej evforični.
Nemška reprezentanca je namreč za uvod v Skandinaviji startala odlično, velik zaslug za to poznavalci pripisujejo slovenskemu strokovnjaku Urošu Velepcu, ki je v tej sezoni glavni trener.
Kako se zdaj ozirate k uspešnemu startu nemških reprezentantov, s katerimi ste delali že lani, a zdaj ste njihov glavni trener?
»Pošteno vam povem, da tako sijajnega uvoda vendarle nismo pričakovali. Vedeli smo, da smo dobro trenirali, saj je v Nemčiji tako, da morajo tekmovalci zdaj še potrjevati norme za nastop na februarskem svetovnem prvenstvu. Imamo sicer devet fantov, ki so na visoki ravni, šest pa jih bo tekmovalo na SP.«
Vloge glavnega trenerja ste bili vajeni že pri slovenski in ukrajinski reprezentanci, res pa so razsežnosti dela in odmevnost dosežkov v Nemčiji najbrž drugačni ...
»Drži. Imel pa sem srečo z odličnimi sodelavci tako pri slovenski vrsti kot tudi ukrajinski. V Nemčiji, ko prideš, najprej zbiraš informacije, spoznavaš ljudi. Še danes ne poznam vseh na zvezi. To je ogromna organizacija.«
Kako pa je z vašimi stiki s slovensko reprezentanco in njenim trenerjem, Nemcem Riccom Grossom?
»Ko se srečujemo, se pozdravimo, kaj pogovorimo. Vesel sem bil nazadnje za Tonija Vidmarja, velik korak naprej je naredil od lani. Z Riccom pa se poznava že 30 let, vsak opravlja svoj posel po najboljših močeh.«
Koliko ste bili v zadnjih meseci sploh doma, je bilo kaj zasebnega prostega časa? Voditi nemško reprezentanco je pač velika obveznost.
»Lani sem šel v ponedeljek zjutraj v Ruhpolding in se v petek po dopoldanskem treningu odpravil domov. Letos sem bil doma 5 ali 6 dni, potem šel za en teden v Schwarzwald, spet za nekaj dni domov, pa potem v Ruhpolding. Več je bilo vožnje. Imeli smo tudi višinske priprave v Italiji, saj bo biatlon na OI 2026 v Anterselvi, torej s startom na 1600 m nadmorske višine.«
Pa ste si bili poleti na vašem priljubljenem otoku Pagu?
»Bil sem šestkrat, ampak največ po štiri dni. Najstarejši sin ima 30 let, je poročen. Hčerka je stara 19 let, drugi sin dve leti manj, nista najbolj navdušena biti na morju z mamico in očijem. Včasih ju odvlečeva, pa smo na Pagu skupaj ...«