KOLESARSTVO
Ustavil se je slovenski osip v ekipah najvišje ravni
Primož Roglič je moral prestol prepustiti Tadeju Pogačarju.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar (desno) in Primož Roglič se bosta na kolesu še veliko pogovarjala. FOTO: Stephane Mahe/Reuters
Jakostna lestvica, ki jo je včeraj objavila Svetovna kolesarska zveza (UCI), še ni zadnja letos, saj bo v naslednjih tednih na sporedu še nekaj manjših dirk, vendar na vrhu ne more več biti premikov. Tadej Pogačar bo prvič sezono končal na 1. mestu, Primož Roglič pa je po dveh zaporednih letih na prestolu zdrsnil na 3. mesto.
Med slovenska asa se je vrinil Wout van Aert. Omenjeno trojico druži še številka 13, vsi trije so letos slavili po toliko zmag in so skupaj na vrhu te lestvice, na kateri je Slovenija kraljica največjih etapnih dirk, z Rogličem in Pogačarjem je v slovenski malhi pristalo pet večdnevnih preizkušenj svetovne serije, vštevši tisti, ki si ju je lastila že lani, Tour in Vuelto. Tudi sicer na vrhu grand tourov letos ni bilo novih obrazov, Giro je dobil šampion Toura iz leta 2019 Egan Bernal.
Slovenija, ki je slavila 32 kolesarskih zmag, je spet izstopala z največ etapnimi zmagami na Touru (5) in Vuelti (4), prvič pa tudi pri največjih enodnevnih dirkah. Tadej Pogačar je edini kolesar, ki je letos dobil več kot en spomenik – Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji. Dirka Milano–Sanremo je z Jasperjem Stuyvenom odšla v Belgijo, po Flandriji s Kasperjem Asgreenom na Dansko, Pariz–Roubaix pa s Sonnyjem Colbrellijem prvič po 19 letih v Italijo. Slovenski asi pa so tudi poskrbeli, da so njihovi delodajalci med najuspešnejšimi v sezoni.
Največ zmag ima letos sicer belgijsko volčje krdelo Deceuninck Quick Step, ki je slavil 65 zmag, na 2. mestu je Rogličeva Jumbo Visma s 43 zmagami, sledi Ineos s 33 in z zmago manj Pogačarjev in Polančev UAE. Za njim je Bahrain Victorious Mateja Mohoriča, Jana Tratnika in Domna Novaka s 30 zmagami. Eno od razočaranj sezone je BikeExchange Luke Mezgeca, pri katerem so se veselili samo 9 zmag, ob tem pa očitno zgrešili pri strategiji po vrnitvi Michaela Matthewsa v moštvo. Kranjčan je vseskozi delal za Avstralca, ki v zadnjem letu ni zmagal niti enkrat.
Najbolj pomembno pa je, da je vsa slovenska sedmerica obdržala zaupanje svojih delodajalcev v svetovni seriji. Včeraj so Bahrajnčani objavili, da so za več let (neuradno za tri) podaljšali pogodbo z Mohoričem. To, da se je ustavil slovenski osip v ekipah najvišje ravni, je načeloma dobra novica, saj se je številka v zadnjih letih manjšala – v sezoni 2019 je bilo v WT še 11 Slovencev, lani 9, letos in prihodnje leto jih bo še 7. Zadnji novinec je bil Pogačar leta 2019, kdo bi ga lahko nasledil?
»Matevž Govekar potrebuje velik preskok, če želi v svetovno serijo, ima pa še eno leto časa med mlajšimi člani. Gal Glivar je še mlad, zato ima vse možnosti, Kristijan Hočevar pa je že zunaj mlajše kategorije. Ni se še prebil med elito, vendar to ne pomeni, da je konec njegovega vzpona, nekateri dozorijo in dobijo priložnost tudi kasneje,« je odgovoril Martin Hvastija, selektor reprezentance do 23 let, ki ima najboljši vpogled v potencial mladih Slovencev. Kot kaže, bodo Pogačar, Roglič in Mohorič zmagovali še nekaj let, tako da je še nekaj časa za iskanje njihovih naslednikov, kar bi bil sicer velik zalogaj tudi za kolesarsko precej bolj razvite države.
Med slovenska asa se je vrinil Wout van Aert. Omenjeno trojico druži še številka 13, vsi trije so letos slavili po toliko zmag in so skupaj na vrhu te lestvice, na kateri je Slovenija kraljica največjih etapnih dirk, z Rogličem in Pogačarjem je v slovenski malhi pristalo pet večdnevnih preizkušenj svetovne serije, vštevši tisti, ki si ju je lastila že lani, Tour in Vuelto. Tudi sicer na vrhu grand tourov letos ni bilo novih obrazov, Giro je dobil šampion Toura iz leta 2019 Egan Bernal.
Slovenija, ki je slavila 32 kolesarskih zmag, je spet izstopala z največ etapnimi zmagami na Touru (5) in Vuelti (4), prvič pa tudi pri največjih enodnevnih dirkah. Tadej Pogačar je edini kolesar, ki je letos dobil več kot en spomenik – Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji. Dirka Milano–Sanremo je z Jasperjem Stuyvenom odšla v Belgijo, po Flandriji s Kasperjem Asgreenom na Dansko, Pariz–Roubaix pa s Sonnyjem Colbrellijem prvič po 19 letih v Italijo. Slovenski asi pa so tudi poskrbeli, da so njihovi delodajalci med najuspešnejšimi v sezoni.
Največ zmag ima letos sicer belgijsko volčje krdelo Deceuninck Quick Step, ki je slavil 65 zmag, na 2. mestu je Rogličeva Jumbo Visma s 43 zmagami, sledi Ineos s 33 in z zmago manj Pogačarjev in Polančev UAE. Za njim je Bahrain Victorious Mateja Mohoriča, Jana Tratnika in Domna Novaka s 30 zmagami. Eno od razočaranj sezone je BikeExchange Luke Mezgeca, pri katerem so se veselili samo 9 zmag, ob tem pa očitno zgrešili pri strategiji po vrnitvi Michaela Matthewsa v moštvo. Kranjčan je vseskozi delal za Avstralca, ki v zadnjem letu ni zmagal niti enkrat.
Mohoriču podaljšali pogodbo
Najbolj pomembno pa je, da je vsa slovenska sedmerica obdržala zaupanje svojih delodajalcev v svetovni seriji. Včeraj so Bahrajnčani objavili, da so za več let (neuradno za tri) podaljšali pogodbo z Mohoričem. To, da se je ustavil slovenski osip v ekipah najvišje ravni, je načeloma dobra novica, saj se je številka v zadnjih letih manjšala – v sezoni 2019 je bilo v WT še 11 Slovencev, lani 9, letos in prihodnje leto jih bo še 7. Zadnji novinec je bil Pogačar leta 2019, kdo bi ga lahko nasledil?
»Matevž Govekar potrebuje velik preskok, če želi v svetovno serijo, ima pa še eno leto časa med mlajšimi člani. Gal Glivar je še mlad, zato ima vse možnosti, Kristijan Hočevar pa je že zunaj mlajše kategorije. Ni se še prebil med elito, vendar to ne pomeni, da je konec njegovega vzpona, nekateri dozorijo in dobijo priložnost tudi kasneje,« je odgovoril Martin Hvastija, selektor reprezentance do 23 let, ki ima najboljši vpogled v potencial mladih Slovencev. Kot kaže, bodo Pogačar, Roglič in Mohorič zmagovali še nekaj let, tako da je še nekaj časa za iskanje njihovih naslednikov, kar bi bil sicer velik zalogaj tudi za kolesarsko precej bolj razvite države.
