Uživa v družbi Federerja in Nadala, Đoković ne namerava odnehati
Ni se treba vračati v pretirano oddaljeno preteklost vrhunskega tenisa, da bi spomin hitro priklical takrat sanjski dosežek ameriškega asa Peta Samprasa, ki se je ustavil pri številu 14 osvojenih prestižnih turnirjev za grand slam. Se mu bo sploh lahko kdaj kdo približal ali ga celo presegel? To je bilo takrat vprašanje dobrih teniških poznavalcev, nakar so udarili« na sceno z novimi mejniki Roger Federer, Rafael Nadal in Novak Đoković. Slednji je zdaj rekorder s kar 23 zvezdicami, pa še zdaleč ni videti, da bo tudi sklenil svojo veliko misijo ...
Na letošnjem odprtem prvenstvu Francije enakovrednega tekmeca ni imel. Seveda se je moral zlasti v polfinalnem in finalnem nastopu močno potruditi za novo zmagoslavje. Predvsem v prvo je bilo videti, da ga bo novi zvezdnik že tako bogate španske športne scene Carlos Alcaraz zelo namučil, toda po izidu 1:1 v nizih se je spopadel s hudimi krči in zanj je bilo dvoboja konec, pa čeprav je dejansko vztrajal na igrišču do sklepne tekmečeve zaključne žogice.
Finale? Tudi tu je Casper Ruud, sijajen teniški igralec iz dežele nordijskih športnih panog, posameznih nogometnih in rokometnih mojstrov ter petkratnega šahovskega svetovnega prvaka Magnusa Carlsena, začel na vso moč, ponudil misli o negotovosti, toda ko je izgubil podaljšano igro prvega niza, na stavnicah ni bilo več vprašajev: 36-letni Beograjčan bo osvojil tudi drugi turnir sezone za grand slam in zdaj kuje načrt za enega redkih podvigov, ki ga v vrhunskem tenisu še ni uresničil – zmago na vseh štirih mitingih omenjene ravni v enem koledarskem letu. Torej, ob v predal pospravljenih Melbournu in Parizu še prihajajoči Wimbledon (od 26. t. m. do 9. julija) in proti koncu poletja New York.
Đoković se je tako zaenkrat ustavil pri številki 23 glede osvojenih lovorik za grand slam in po tej razvrstitvi je zdaj največji teniški igralec v zgodovini. Sam pa o tem ne razmišlja tako. »Sleherno obdobje ima svoje junake. Dejansko so primerjave nehvaležne, sem pa ponosen, da sem se vedno znova boril za vrh s Federerjem in z Nadalom. In prav zaradi njune navzočnosti sem dosegel to vrhunsko raven. Vedno znova sta me motivirala, zato tudi zdaj uživam v tenisu in načrtovanju visokih ciljev,« je bil letošnji zmagovalec Roland-Garrosa jasen ob namigu, če je že napočil čas za slovo od vrhunskega športa.
Dosegel je že izjemno veliko, denarno je že zdavnaj preskrbljen – doslej je zgolj z nagradami na turnirjih zaslužil 160 milijonov evrov – in ne nazadnje bi se v športni pokoj lahko preselil v prav spodobnem fizičnem stanju, česar ob odhodu Rogerja Federerja po ponavljajočih se operacijah kolena nismo mogli zapisati. Podobno je zdaj z Nadalom, ki so mu prav zdravstvene težave preprečile prihod na pesek znamenitega teniškega centra v francoski metropoli. Pa se tu imenitno počuti, kar potrjuje tudi njegovih rekordnih 14 (!) lovorik zmagovalca Roland-Garrosa.
