Užival je v Rusiji in Tiraspolu

Še pred dobrim letom dni je Lovro Bizjak nogometni kruh služil v Rusiji pri »slovenski« Ufi, kjer je že vrsto let zaščitni znak nekdanji kapetan slovenske reprezentance Bojan Jokić. Slovenski trojček je dopolnjeval še Andres Vombergar. Letos januarja se je 28-letni Mozirjan po treh letih in pol vrnil v Slovenijo, potem ko je bil minulo leto član moldavskega Šerifa iz Tiraspola.

»Veliko se slišim z nekdanjimi soigralci v Rusiji, s katerimi smo res postali prijatelji. Z Bojanom se slišiva tako rekoč vsak dan, pogosto tudi z Andresom. Da, tudi o zdajšnji krizi se pogovarjamo, ampak raje govorim le o športu, nogometu,« je celjska okrepitev prekrižal politiko in na kratko opisal nogometno pot, ki jo je v tujini končal na še enem etnično neprijetnem in »odcepljenem« koncu države, rusinskem delu Moldavije.

»Užival sem tako v Rusiji kot v Tiraspolu. Rusko poglavje je končal trener, s katerim smo zašli v krizo, moldavska poškodba. Pred zadnjo kvalifikacijsko tekmo za uvrstitev v ligo prvakov sem jo staknil. Šele v soboto proti Aluminiju sem prvič od lanskega septembra igral 90 minut,« je nakazal tudi, zakaj se je vrnil v Slovenijo, kjer je združil moči s trenerjem Simonom Rožmanom.

»Pred leti mi je odprl vrata Domžal, zdaj Celja. Poznam njegov način dela in filozofijo. Verjamem, da bomo ujeli ritem, ki ga vsi v klubu želimo. Od prvega dne, ko sem prišel, sem opazil, da imamo mlado moštvo, da nam manjka nekaj več izkušenih igralcev. S prihodi Tomislava Tomića in Dujeta Čopa smo kvoto izkušenih zapolnili. Mladi igralci imajo potencial, toda starejši lahko dodamo še več zagona, a potrebujemo tudi nekaj daljše obdobje, da se še bolj uigramo,« je povedal Lovro, ki se je prvič v profesionalni karieri soočil z bratom na nasprotni strani.

»Lepa, zanimiva in vznemirljiva izkušnja, a še raje bi videl, da bi igrala skupaj,« je opisal dvoboj z dve leti starejšim bratom Jakom, ki je član Aluminija. »Tekma je bila polna ritma, tekmeci motivirani,« je še ocenil Lovro.

Celjani so preskočili psihološko oviro prve zmage, jutri jih v Murski Soboti pri ligaškem ranjencu znova čaka zahtevna tekma. »O Muri vse vemo, ampak zanima me le Celje. Lažje nam bo, a težko je vselej, ko ne zmaguješ. Motivov nam ne manjka, želim si, da bi bili vsako tekmo v najboljši formi. Pritisk je bil, toda ta prinaša tudi pozitivne učinke,« se nadeja vsega najboljšega napadalec. Zanj je še vse odprto, tudi preboj v zgornji del lestvice in seveda boj za pokalno lovoriko.

»Ne moremo izbirati, vsaka tekma mora biti za nas odločilna in najboljša. To velja tudi zame, upam, da bom čim prej ujel ritem,« je zaključil občasni Nazarjan, od koder prihaja srčna izbranka Nika, s katero si še izbirata stalno prebivališče.